8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cpg 74/2005 z dne 23. 5. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. Ig 03/00657 z dne 19. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v 1. točki izpodbijanega sklepa kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice, v 2. in 3. točki pa je ugovoru dolžnice ugodilo in zaradi prenehanja terjatev ustavilo izvršbo in razveljavilo rubež denarnih sredstev. Pritožbo pritožnice (v izvršbi upnice) je Višje sodišče zavrnilo. Odločitev je sprejelo na podlagi stališča, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, iz katerega pa v obravnavanem primeru obresti od glavne terjatve ne izhajajo, ker jih pritožnica v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ni zahtevala.

2.Z navedenim stališčem se pritožnica ne strinja in sodišču očita kršitev 14., 22. in 26. člena Ustave. Zamudne obresti naj bi bile objektivna posledica zamude pri plačilu, zato jih po mnenju pritožnice ni treba posebej uveljavljati s tožbo. Sodišči naj bi uporabili napačno pravno podlago za svojo odločitev. V izvršbi je tako uveljavljala le obresti, ki so nastale potem, ko dolžnica ni izpolnila s sodbo naložene obveznosti. Ker naj bi bila za čas zamude dolžnica obogatena, je pritožnica upravičena do plačila zamudnih obresti.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne uporabe prava. Prav takšni pa sta pritožničina navedba o "napačni uporabi pravne podlage" in njena trditev, da zamudnih obresti ni treba posebej uveljavljati s tožbo.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), in kršitev pravice do povračila škode (26. člen Ustave) pritožnica utemeljuje z navedbo, da je zaradi zamude dolžnica obogatena, ona pa oškodovana in je zato upravičena do zamudnih obresti. Zgolj s tem pa teh kršitev ni mogoče utemeljiti.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić