Jedro

Organ je kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, št. 490-17/2012/2 z dne 12. 9. 2012, se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za kulturo v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil zahtevo A.A. ter B.B. za denacionalizacijo C.C. podržavljenega premoženja. V obrazložitvi je navedel, da sta A.A. in B.B. vložili zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pok. C.C., njunemu očetu, natančneje za vračilo parc. št. 534, k.o. Police, in parc. št. 29/3, 18/1, 10/1, 10/2, vse k.o. ... Ker je iz potrdila oddelka za notranje zadeve Občine Gornja Radgona z dne 22. 2. 1994 izhajalo, da bivši lastnik C.C. ni bil vpisan v evidenco o državljanstvu, je organ v skladu s tretjim odstavkom 63. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) zahteval od pristojnega organa izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu. Upravna enota Gornja Radgona je upravni organ 17. 7. 2012 obvestila, da je Upravno sodišče RS v Ljubljani s pravnomočno sodbo, I U 1407/2011 z dne 4. 7. 2012, zavrnilo tožbo B.B., D.D. in E.E. zoper odločbo, št. 208-38/1995-90 z dne 26. 8. 2010, s katero je bilo ugotovljeno, da C.C. po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, ni bil jugoslovanski in slovenski državljan. To pomeni, da ni upravičenec do denacionalizacije po prvem odstavku 9. člena ZDen. Po izdaji citirane sodbe vlagatelji skladno z dispozitivno naravo denacionalizacijskega zahtevka niso uveljavljali statusa upravičenca do denacionalizacije za zakonca bivšega lastnika oziroma njegove dediče prvega dednega reda, za katere bi v tem primeru morali predložiti potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Organ je zato odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožniki (kot dediči A.A. in dediči B.B.) so v tožbi navedli, da ne vedo, ali je bil denacionalizacijski postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja ugotovitve državljanstva upravičenca prekinjen ali ne, dejstvo pa je, da bi se moral nadaljevati po prejemu dokončne odločbe o državljanstvu. Tožnikom ni bilo znano, da se del denacionalizacijskega zahtevka (odstopljen s strani Občine Gornja Radgona) rešuje pred toženko, toženka pa bi morala glede na podatke spisa ugotoviti, da je stranka med postopkom zelo verjetno umrla, saj je iz predloženih dokumentov razvidno, da je vlagateljica A.A. rojena ... in vlagateljica B.B. leta ... ter tožnike po pooblaščencu pozvati, da prevzamejo postopek in vanj vstopijo oziroma bi moral izdati poročilo po 65. členu ZDen in določiti strankam rok 15 dni za dopolnitev. Vlagateljici zahteve sta med postopkom umrli. A.A. je umrla ... in zapustila dediče (tožnike): E.E., F.F., D.D. in E.E. Ker je bil postopek pred Upravno enoto Gornja Radgona prekinjen, sta v postopek ugotavljanja državljanstva vstopila le D.D. in E.E. Vlagateljica B.B. je umrla ... in zapustila dediče: dr. G.G., H.H. in I.I. Postopek denacionalizacije se mora nadaljevati kljub temu, da sta vlagateljici med postopkom umrli, saj gre za pravice oziroma pravne koristi, ki lahko preidejo na dediče, pri čemer je treba uporabiti 50. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi 12. člena ZDen sta upravičenki do denacionalizacije vlagateljici – hčerki upravičenca, ki sta umrli. Organ bi moral vlagateljici o nadaljevanju obvestiti (če ni bil seznanjen, da sta umrli, čeprav je iz predložene sodbe razvidno, da se pojavijo druge stranke namesto A.A.) in stranke poučiti o stanju zadeve ter jim omogočiti dopolnitev zahteve, saj je bil postopek prekinjen od 1994. Toženka ni ravnala v skladu s 65. členom ZDen in ne v skladu s preiskovalnim načelom ZUP. O nadaljevanju postopka je tožnike obvestila Upravna enota Gornja Radgona z dopisom z dne 8. 8. 2012 in bi tako toženka pri tej upravni enoti po uradni dolžnosti lahko pridobila podatke o dedičih, ne pa, da je zahtevo zavrnila, čeprav je evidentno, da pokojni vlagateljici nista mogli uveljavljati statusa upravičenca, bi pa zanju ta status lahko uveljavljali dediči, če bi prejeli obvestilo o nadaljevanju prekinjenega postopka, v katerega bi vsekakor vstopili. Tožniki zato prosijo in predlagajo, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrnitvi zahteve A.A. in B.B. za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pok. C.C. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je upravni organ po tem, ko je prejel obvestilo Upravne enote Gornja Radgona o pravnomočnosti odločbe, št. 208/38/1995-90 z dne 26. 8. 2010, s katero je bilo ugotovljeno, da C.C. po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni bil jugoslovanski in slovenski državljan, izdal izpodbijano odločbo. Tudi po presoji sodišča tožniki utemeljeno ugovarjajo, da je s takim postopanjem organ kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe. To organu nalaga tako 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZDen) kot tudi tretji odstavek 143. člena ZUP/86. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba odpraviti. Tožniki sicer nimajo prav, da bi moral upravni organ pred izdajo odločbe izdati poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve po 65. členu ZDen, saj je izdaja tovrstnega poročila obvezna le v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo upravne enote, pri katerih so ustanovljene strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen, ni pa obvezna v postopkih, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, kot je to v obravnavanem primeru, kar pa ne izključuje dolžnosti organa o predhodni seznanitvi stranke z za odločbo relevantnimi dejstvi pred njeno izdajo. Slednje še zlasti velja glede na dejanske okoliščine, ki izhajajo iz spisa in tožbe, ter materialnopravne določbe, ki veljajo za obravnavani primer. Po 12. členu ZDen je namreč v primeru, ko je ugotovljeno, da fizična oseba iz 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu, upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena tega zakona. Takšno dejansko stanje pa zatrjujejo tožniki v tožbi, ko navajajo, da sta (sedaj že pokojni) vlagateljici zahteve za denacionalizacijo A.A. in B.B., ki sta kot hčerki pok. C.C. dedinji prvega dednega reda, upravičenki po 12. členu ZDen, česar pa (dosedaj) še niso imeli možnosti uveljavljati v postopku in kar bi nedvomno lahko privedlo do drugačne odločitve.

Sodišče je zato glede na povedano tožbi ugodilo, saj so bila v postopku kršena pravila postopka, in v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, skladno s stališči, ki se tičejo postopka, izraženimi v tej sodbi, o zadevi ponovno odloči. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev (59. člen ZUS-1).