Jedro

V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahtevka in glede na to, da je bil tožnik zavarovan do 15. 2. 2009, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine šele s 1. 8. 2011, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za pokojnino in še 6 mesecev za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 21. 9. 2012 ter da se tožniku pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine prizna že od 23. 3. 2010. Zoper takšno odločitev sodišča se pritožuje tožnik, saj meni, da bi se mu morala pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine priznati že od 23. 3. 2010. Ne strinja se z razlago v sodbi, da je sporazum med državama pomemben zaradi seštevanja zavarovalnih dob za izpolnitev pogojev, ostale pogoje pa podpisnice sporazuma določajo vsaka s svojo zakonodajo. Nadalje v pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo ravnanje tožnika v skladu z zakonodajo v Republiki Srbiji, po kateri je dolžan urejati pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja preko Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Republike Srbije tudi v primerih mednarodnih sporazumov. Nadalje meni, da sodišče tudi ni upoštevalo določbo 5. člena sporazuma, ki določa: „če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene zato, ker ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče v drugi pogodbenici.“ Pritožnik se ne strinja z določilom 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Republike Slovenije, saj ta onemogoča ustvarjanje prihodkov zavarovancev iz Republike Srbije po izpolnjeni dobi 63 let. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Spor v predmetni zadevi se nanaša na vprašanje, od kdaj dalje tožniku pripada pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 24. 1. 2012 vložil zahtevo za uveljavitev starostne pokojnine. Do dneva uveljavitve pravice do pokojnine je dopolnil 64 let in 4 mesece starosti ter ima v Republiki Sloveniji 11 let, 9 mesecev pokojninske dobe, v Republiki Srbiji 16 let, 6 mesecev in 18 dni pokojninske dobe in tako izpolnjuje pogoje po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veljavnem v času odločanja o zadevi (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPIZ-1). Toženka je z odločbo z dne 31. 7. 2012 odločila, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 8. 2011, kar je potrdila tudi z odločbo z dne 21. 9. 2012. Tožnik v pritožbi trdi, da bi mu morala biti priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že prej in sicer od 24. 3. 2010, ko je dopolnil 63 let starosti in izpolnil pogoj iz drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1. V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Oseba, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahtevka in glede na to, da je bil tožnik zavarovan do 15. 2. 2009, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine šele s 1. 8. 2011, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za pokojnino in še 6 mesecev za nazaj.

Navedeno v prejšnji točki je za razrešitev zadeve edino relevantno. Pomembno je, kdaj je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. To je tožnik podal 24. 1. 2012. To izhaja iz obrazca SRB/SI21 in obrazca SRB/SI22, ki se nahajata v upravnem spisu. Gre za sporočilo srbskega nosilca socialnega zavarovanja toženki o vložitvi zahtevka za starostno pokojnino na podlagi 20. in 21. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja, kamor spada tudi pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, se skladno z določbo 259. člena ZPIZ-1 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod sprejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Pred vložitvijo zahteve postopka ni mogoče voditi. Tako se tožnik neutemeljeno sklicuje, da zahteve pri toženki ni mogel vložiti, dokler ni dopolnil pogojev za starostno pokojnino kot veljajo v Republiki Srbiji. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je za tožnika pomemben zgolj zaradi seštevanja zavarovalnih dob za izpolnitev pogojev za pridobitev pravic, ostale pogoje pa podpisnici sporazuma določata vsak s svojo zakonodajo.

Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da bi, ne glede na to, da v Republiki Srbiji še ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ob izpolnitvi teh pogojev v Republiki Sloveniji, lahko pri toženki vložil zahtevek, o katerem bi ta tudi odločila.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.