- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 728/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.728.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Solidarna odgovornost dolžnikovAli dolžniki odgovarjajo solidarno za obveznost, če to ni izrecno določeno v izvršilnem naslovu?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba upnikov utemeljena glede na sklenjeno poravnavo in izpolnitev obveznosti s strani nekaterih dolžnikov?
- Izvršilni naslov in poravnavaKako izvršilni naslov določa obveznosti dolžnikov in ali je potrebno izrecno dogovoriti solidarno odgovornost?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Več dolžnikov odgovarja za obveznost solidarno samo, če je tako določeno v izvršilnem naslovu.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog.
Zoper tak sklep se pritožujejo upniki, ki v pritožbi navajajo, da je bila poravnava sklenjena z vsemi štirimi dolžniki in sicer za skupen solidaren dolg v znesku 10.000,00 DEM, podrejeno pa je bilo sklenjeno, da bo vsak plačal 2.500,00 DEM. Dolžnika B. B in D. M. sta plačala svoj del dolga prav tako obročno M. M., T. . pa samo
1.000,00 SIT. Ostali dolžniki odgovarjajo za celoten dolg na podlagi člena 395 OZ, saj T. . nima premoženja.
Pritožba ni utemeljena.
Izvršilni naslov sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem P 18/95 določa, da se vsak izmed štirih dolžnikov zavezuje plačati upnikom po
2.500,00 DEM tolarske protivrednosti in da sta dolžnika B. B. in D. M. svoj del obveznosti poravnavala ob podpisu poravnave. Navedena dolžnika bi solidarno odgovarjala za celotno obveznost iz sklenjene poravnave samo, če bi bilo tako izrecno dogovorjeno tako, da je brez pravne podlage sklicevanje upnikov, da gre za solidarno odgovornost dolžnikov, sklicujoč se pri tem na člen 395 ZOR. Na navedeno določilo bi se lahko upniki sklicevali, če bi šlo za solidarno odgovornost, za kar pa v konkretnem kot že omenjeno ne gre. Ker sta dolžnika B. B. in D. M. že izpolnila svoj del obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo izvršilni predlog zoper njiju.
Odločitev zoper ostala dva dolžnika pa je pravilna, ker iz predloga izhaja, da zoper njiju sploh ni predlagano izvršilno sredstvo. Kakšni so odnosi med dolžniki za odločanje ni pomembno, neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje pristranskost, saj ne pojasni in obrazloži v čem naj bi sodišče ravnalo pristransko. Trditev, da iz poravnave izhaja solidarna odgovornost dolžnikov pa je protispisna, saj iz poravnave kaj takega ne izhaja in je zaradi tega neutemeljena.
Glede na navedeno je bilo pritožbo zarniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).