Jedro

Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je to "smotrno", je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora.

Prvo spremembo tožbe je sodišče dovolilo, ker je ocenilo, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, ponovno predlagane spremembe tožbe v vlogi z dne 21. 6. 2023 pa sodišče ni dovolilo. Dne 12. 12. 2023 je tožeča stranka ponovno predlagala spremembo tožbe v drugi točki tožbenega zahtevka, ki naj bi glasila: "Toženec je dolžan plačati družbi zavarovalnici B., naslov C., v roku 15 dni znesek 9.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2019 dalje do plačila". Toženec v spremembo tožbe ni privolil, kot je razvidno iz vloge z dne 15. 1. 2024. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep z dne 6. 2. 2024, s katerim spremembe tožbe ni dovolilo. Ocenilo je, da sprememba tožbe ni smotrna za ureditev razmerja med pravdnima strankama, saj tožeča stranka v spremembi tožbe celo zahteva, da toženec plača 9.000,00 EUR z obrestmi zavarovalnici B., ki je v tem postopku stranski intervenient na strani toženca. Tožeča stranka je to storila po več kot štirih letih pravdanja, ko se je celo izkazalo, da je večino škode dobila povrnjene s strani zavarovalnice B. že pred vložitvijo tožbe oziroma pred prvim narokom za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 640,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe z dne 12. 12. 2023 v drugi točki tožbenega zahtevka, ki se glasi: "Toženec A. A. je dolžan plačati družbi zavarovalnici B., naslov C., v roku 15 dni znesek 9.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2019 dalje do plačila".

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka in meni, da je sodišče zmotno presodilo smotrnost spremembe tožbe za dokončno ureditev razmerja med strankama in je zato izpodbijani sklep nepravilen ter nezakonit. Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 194. člena ZPP). Gre za pravico tožeče stranke, ki ji jo daje procesni red, ki je oblika dispozicije s postavljenim zahtevkom. Če je namreč tožbo za uspeh z zahtevkom potrebno spremeniti, pomeni ne dovolitev spremembe tožbe nujno propad zahtevka. Nesmiselno je, da se postopek na tak način zaključi in nato na podlagi nove tožbe obravnava v novem postopku, če je mogoče v obstoječem postopku izkoristiti zbrano gradivo in sporno pravno razmerje med strankama dokončno rešiti. Ravno zato prvi odstavek 185. člena ZPP dopušča sodišču, da dovoli spremembo tožbe, čeprav se toženec temu upira. Prav tako iz 11. člena ZPP izhaja načelo ekonomičnosti postopka, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončno rešitev spora med strankama. Sprememba tožbe je smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se zaradi spremembe tožbe tekoča pravda ne obremeni preveč. ZPP v 186. členu posebej določa, da privolitev toženca ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe iz iste dejanske podlage, drug predmet ali denarni zahtevek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena zakona. V konkretni zadevi tožeča stranka zaradi škode, ki je nastala v prometni nesreči, ki jo je s hudo malomarnostjo povzročil toženec, terja med drugim tudi povračilo škode na tovoru - osebnih vozilih, ki so bili predmet prevoza. Dne 27. 10. 2023 je tožeča stranka s strani sodišča prejela vlogo zavarovalnice B. s prilogami, iz katere izhaja, da je zavarovalnica povrnila del vtoževane škode v znesku 9.041,17 EUR, kar je vsebinsko ustrezalo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v njeno korist za znesek 9.000,00 EUR. Tožeča stranka s tem dejstvom ni bila seznanjena, listin, ki jih je v spis predložila zavarovalnica B. pa ni podpisala. Po pozivu sodišča je zavarovalnica posredovala listino iz katere izhaja, da je zavarovalnica dne 6. 9. 2019, torej pred vložitvijo tožbe, izplačala tožeči stranki škodo v znesku 9.041,17 EUR. Zato je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek za plačilo zneska 9.000,00 EUR v korist zavarovalnice B., namesto njej. Tožeča stranka še naprej vtožuje istih 9.000,00 EUR, sprememba je le v toliko, da se zahtevek ne izpolni v njeno korist, temveč v korist zavarovalnice. Subjektivni zastaralni rok za sodno uveljavitev zahtevka je potekel že v letu 2021 oziroma 2022, zato bi ne odločitev o zahtevku tožeče stranke, ki naj se izpolni v korist zavarovalnice B., pomenila izgubo pravice sodno uveljavljati terjatev. Tožeča stranka z ničemer ne zlorablja procesnih institutov in ne podaljšuje sodnega postopka, zato je grožnja stranki in pooblaščencu po kaznovanju zaradi zlorabe pravic, neprimerna. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno, da ga spremeni tako, da se dovoli sprememba tožbe z dne 12. 12. 2023 in da je tožeča stranka upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo prerekal trditve tožeče stranke v pritožbi in izpostavil način pravdanja tožeče stranke, ki dejansko predstavlja zlorabo določb ZPP. Tožeča stranka uveljavlja zahtevek iz naslova škodnega dogodka, ki se je zgodil 24. 7. 2018, pri čemer je pretežen del tega zahtevka že uspešno uveljavljala iz naslova svojih zavarovalnih pogodb pri zavarovalnici B. Institut spremembe tožbe ni namenjen postopanju, ki ga zasleduje tožeča stranka in s spreminjanjem tožbenega zahtevka onemogoča enakopraven in kontradiktoren postopek tožencu, saj tožeča stranka ne le prikriva podatke, ampak tudi vseskozi spreminja dejansko in pravno podlago. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP, je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka. Sprejelo je pravilno odločitev, da spremembe tožbe ne dovoli.

6. Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je to "smotrno", je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora (prim. odločbe Pdp 257/2020, Pdp 189/2016, VSL I Cpg 1141/2017).

7. Tožeča stranka je dne 9. 12. 2019 vložila tožbo, s katero je od toženca uveljavljala plačilo za povzročeno škodo v znesku 26.809,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova škodnega dogodka, ki se je zgodil dne 24. 7. 2018. Zahtevala je plačilo popravila poškodovanega tovornega vozila v višini 5.058,63 EUR, popravila poškodovane prikolice v višini 1.820,48 EUR, izgube bonusa pri zavarovalnici v višini 581,00 EUR, povračila škode za opravljeno terensko delo v višini 416,00 EUR, za opravljen preklop prikolice v višini 256,00 EUR, stroška prevoza v višini 1.107,00 EUR, skupaj 9.239,11 EUR brez DDV oziroma 11.143,89 EUR z DDV. Poleg tega je zahtevala povračilo škode na tovoru v znesku 15.665,37 EUR (skupaj 26.809,26 EUR). V nadaljevanju je tožeča stranka tožbo delno umaknila, vendar toženec soglasja ni podal, zato sodišče postopka v tem delu ni ustavilo.

8. Prvo spremembo tožbe je sodišče dovolilo, ker je ocenilo, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, ponovno predlagane spremembe tožbe v vlogi z dne 21. 6. 2023 pa sodišče ni dovolilo. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka in Višje delovno in socialno sodišče je s sklepom Pdp 1/2024 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Dne 12. 12. 2023 je tožeča stranka ponovno predlagala spremembo tožbe v drugi točki tožbenega zahtevka, ki naj bi glasila: "Toženec je dolžan plačati družbi zavarovalnici B., naslov C., v roku 15 dni znesek 9.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2019 dalje do plačila". Toženec v spremembo tožbe ni privolil, kot je razvidno iz vloge z dne 15. 1. 2024. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep z dne 6. 2. 2024, s katerim spremembe tožbe ni dovolilo. Ocenilo je, da sprememba tožbe ni smotrna za ureditev razmerja med pravdnima strankama, saj tožeča stranka v spremembi tožbe celo zahteva, da toženec plača 9.000,00 EUR z obrestmi zavarovalnici B., ki je v tem postopku stranski intervenient na strani toženca. Tožeča stranka je to storila po več kot štirih letih pravdanja, ko se je celo izkazalo, da je večino škode dobila povrnjene s strani zavarovalnice B. že pred vložitvijo tožbe oziroma pred prvim narokom za glavno obravnavo.

10. Pritožbeno sodišče s takšno presojo soglaša. Tožeča stranka neutemeljeno izpostavlja, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno rešitev razmerij med strankama, in da po spremenjeni tožbi uveljavlja terjatev, ki izvira iz delovnega razmerja. V obravnavanem primeru se zbrano procesno gradivo do dneva spremembe tožbe ne naša na pravno relevantna dejstva za odločitev o dodatnih zahtevkih. Če sodišče ne more izkoristiti že zbranega procesnega gradiva, je dopustitev spremembe tožbe v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela, tožencu pa je dolžna kriti stroške odgovora na pritožbo, ki upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) znašajo 875 točk (za odgovor na pritožbo), skupaj z 22 % DDV, pa 640,20 EUR.