Jedro

Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da se o okoliščini, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj starša nista sposobna sporazumeti, ampak mora biti v postopku verjetno izkazano tudi, da je otrok ogrožen (161. člen DZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1.V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi katerega bi nadomestilo soglasje očeta, nasprotnega udeleženca, za vpis hčerke in sina strank postopka v šolo v D. in določitev stalnega prebivališča na naslovu E. v Avstriji.

2.Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija predlagateljica. Izpostavlja, da gre v konkretnem primeru za spor iz naslova izvajanja starševske skrbi v smislu določila 151. člena Družinskega zakonika (DZ), kam bodo otroci strank postopka hodili v šolo in kje bodo imeli stalno prebivališče. To ni bilo predmet sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I N 537/2022 dne 16. 1. 2023, v kateri se je odločalo o vprašanju varstva in vzgoje skupnih otrok po razpadu življenjske skupnosti med staršema. Opozarja na določilo tretjega odstavka 151. člena DZ, iz katerega sledi, da je vprašanje določanja stalnega bivališča, oziroma vpisa v šolski program v pristojnosti tistega od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, razen če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Otroka sta v varstvo in vzgojo zaupana predlagateljici, odločba je pravnomočna in to vprašanje ni predmet tega postopka. Predlagateljica je torej tista, ki odloča, kje bo z otrokoma živela in katero šolo bosta otroka obiskovala. Mati se je preselila iz C. v D, kjer je tudi zaposlena in ima hišo. D. je že tradicionalno, kulturno in politično središče zamejskih slovencev, kjer deluje kakovostna dvojezična šola, saj tam živi avtohtona slovenska manjšina. Meni, da ne gre za bistveno vprašanje, ki bi vplivalo na razvoj otrok, saj gre za menjavo bivališča v obmejnem območju znotraj Evropske unije. Sodišče je zmotno interpretiralo institut ogroženosti otroka. Šolska sistema v Sloveniji in Avstriji sta primerljiva. Preselitev v obmejno regijo, ki je kulturno in zgodovinsko zaradi avtohtone manjšine močno povezana s Slovenijo, negativnega vpliva na otroke ne bi imela. Tudi stiki med očetom in otroci ne bi bili ogroženi, ker sta C. in D. blizu. Trenutna situacija je absurdna. Predlagateljica se je preselila v D. Posledično je to lahko običajno prebivališče njenih otrok, ne smejo pa njeni otroci imeti stalnega prebivališča v D. tako kot njihova mama in tja hoditi v šolo. Zato v družini nastajajo napetosti, ki se kažejo kot duševna stiska pri hčerki A. A. (samopoškodovanje in uživanje mila, da bi se izognila stikom z očetom), in B. A., ki se zapira sam vase, saj je logično, da se ne želita postaviti na stran katerega koli od staršev. Ker C. evidentno ni center za zadovoljenje maminih dnevnih potreb, ampak je to D., bi moralo sodišče rešiti to vprašanje, odlaganje s to odločitvijo stisko otrok samo še poglablja.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tej zadevi ni spora o okoliščini, da je bilo o vprašanju, da se mladoletna otroka strank hči A. A. in sin B. A. dodelita v varstvo in vzgojo njuni materi, predlagateljici, pravnomočno odločeno s sodno poravnavo, ki sta jo starša sklenila pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 537/2022 dne 25. 1. 2015. Pritožnica ima prav, da v konkretnem primeru sodišče odloča zaradi spora med staršema v zvezi z izvajanjem starševske skrbi v smislu določila 151. člena DZ.

6.Iz določila tretjega odstavka 151. člena tako sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

7.Presoja o tem, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi se vprašanje izbire osnovne šole predstavlja v kompleksni družinski situaciji, ker bivši partner in oče otrok ne sprejema dejstva, da ima mati v Avstriji, kjer je zaposlena, novega partnerja, da si je tam kupila hišo in se tudi že preselila. Zaradi zamer do bivše partnerice obstaja med staršema otrok visoko konflikten odnos, zato se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je v takšnih pogojih vprašanje prešolanja otrok v D., vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.

8.Na odločitev sodišča o prešolanju otrok pa ne vplivajo samo objektivne okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja mati, ampak tudi otrokovo mnenje, če ga otrok izrazi sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Ocene, ali sta bila otroka sposobna razumeti pomen in posledice izraženega mnenja, sodišče še ni naredilo, a jo bo moralo, predno bo dokončno odločilo v zadevi, in prepričljivo pojasniti, na podlagi česa zaključuje, da sta otroka sposobna razumeti pomen in posledice izraženega mnenja (ali da tega nista sposobna) in če bo odgovor pritrdilen, pojasniti, kakšen vpliv je imelo izraženo mnenje otrok na končno odločitev sodišča.

9.Ob izdaji končne odločbe bo moralo sodišče upoštevati, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. V tej luči bo potrebno upoštevati, da sta tako država Slovenija kot tudi Avstrija del Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi, ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji. Ker nasprotni udeleženec ves čas namiguje, da želja njegovih otrokov po preselitvi v D. ni pristna, ampak je to posledica pritiskov, ki jih mati izvaja na otroka, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do te navedbe očeta.

10.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da se o okoliščini, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj starša nista sposobna sporazumeti, ampak mora biti v postopku verjetno izkazano tudi, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Izkazane morajo torej biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva, ali težko nadomestljiva škoda za otrokov zdravje in razvoj, zaradi katerih ne bi bilo mogoče čakati na pravnomočnost odločbe. Da bi takšne okoliščine predstavljalo nadaljevanje šolanja v Sloveniji, na šoli, ki jo otroka obiskujeta že do sedaj, predlagateljici ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na mnenje centra za socialno delo, ki je z otrokoma opravil tudi razgovor. Iz mnenja ni mogoče razbrati, da obstajajo okoliščine, ki bi otroka ogrožale, če predlogu matere za prešolanje v D. ne bi bilo ugodeno že z začasno odredbo. Zato je pritožbeno sodišče odločitvi sodišča prve stopnje, da vprašanja o prešolanju otrok ne bo urejalo z začasno odredbo, pritrdilo in pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo.

11.Če se je sodišče za potrebe izdaje začasne odredbe doslej ukvarjalo z vprašanjem, ali obstoječe okolje v šoli, v C., predstavlja nepotreben stres za deklico, se bo moralo, predno bo dokončno odločilo v zadevi, opredeliti tudi do vprašanja, ali bosta otroka zaradi prešolanja v D. utrpela hujše posledice. S tem v zvezi bo potrebno odgovoriti na vprašanje, kakšne so prilagoditvene sposobnosti otrok in vse navedeno oceniti v okviru želje, ki jo bosta izrazila.

12.Pritožba predlagateljice zoper zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe je neutemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Na podlagi 101. člena ZNP-1 ter prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da predlagateljica (pritožnica) sama krije svoje stroške pritožbe.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151, 151/3, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.