Jedro

Višina odškodnine: 1.850.000,00 SIT

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka Zavarovalnica X. dolžna plačati tožeči stranki M. D. znesek 1.450.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila ter stroške tega postopka v znesku 69.352,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila, vse v roku 15 dni. Višji tožbeni zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pa tudi zoper odločitev o stroških postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa predlaga spremembo sodbe.

Pritožbeno sodišče naj odloči tudi o stroških postopka in stroških, nastalih v zvezi s pritožbo. V obrazložitvi pritožbe tožena stranka navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku odmerilo previsoko odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sodišče je tožniku odmerilo za 150.000,00 SIT previsoko odškodnino, saj bi bilo zadoščenje doseženo že z izplačilom 450.000,00 SIT. Previsoko je odmerjena odškodnina tudi zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, za katero tožena stranka meni, da bi bila pravična odškodnina največ 600.000,00 SIT. V zvezi z odmero pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti pritožnik navaja, da sodišče ni pravilno ovrednotilo vseh objektivnih meril oziroma dejstva, da se brazgotina nahaja na delu telesa, ki je večji del časa pokrit z obleko oziroma so brazgotine vidne le poleti, ko tožnik nosi kratke hlače brez nogavic. Sodišče ni raziskalo vpliva objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje, temveč se je zadovoljilo le z izpovedjo, da ga brazgotina moti. Zato je tožena stranka mnenja, da je odškodnina iz tega naslova previsoka oziroma zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških postopka in navaja, da so stroški izvedenca izdatek, ki je nastal določeni stranki v zvezi s postopkom, kot vsi ostali stroški in je obveznost povrnitve teh stroškov postopka odvisna od uspeha strank v pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar obrazloži le pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava.

Glede na to je treba torej ugotoviti, da dejansko stanje ni sporno.

Pritožba ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka naj bi storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa jih tudi pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje pa je pri odmeri odškodnine tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe in le kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem: Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo vse bolečine in neprijetnosti, ki jih je tožnik trpel. Če je mogoče reči, da same bolečine niso bile posebno intenzivne in tudi ne dolgotrajne, pa je treba poudariti, da je tožnik trpel vrsto nevšečnosti, zvezanih s poškodbo (zdravljenje na kliniki, longeta, šivi, infuzija, kopeli ...). Glede na vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje torej ni razlogov, da bi bilo treba zniževati odškodnino. Pritožbena trditev, da je odškodnina previsoka glede na podobne primere, pa je le splošna in torej s konkretnimi trditvami ni podprta. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera je torej odškodnina v višini 600.000,00 SIT primerna.

Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti: Tudi v zvezi s to obliko škode je sodišče prve stopnje natančno ugotovilo, kakšne posledice ima tožnik zaradi poškodbe (oslabljena groba moč v stopalu, oslabljen upogib stopala navzgor, bolečine pri večjih obremenitvah) in v čem je prikrajšan (težave pri daljši hoji, teku in igranju košarke; v ta opravila mora vlagati več napora, kot bi ga, če bi poškodbe ne bilo). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je očitno, da tožnik zaradi vsega tega trpi duševne bolečine in je zato primerna odškodnina v znesku 900.000,00 SIT kot jo je določilo sodišče prve stopnje. Odločilnega pomena pri tem je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dejstvo, da je tožnik še zelo mlad in zato odškodnina v gornjem znesku ni previsoka. Ko pritožba trdi, da sodišče ni ugotavljalo vpliva duševnih bolečin na tožnikovo počutje, pa pri tem ne pove, kako naj bi sodišče to storilo.

Duševne bolečine zaradi skaženosti: Na prvi pogled se morda res zdi, da je odškodnina za to obliko škode visoka. Vendar pa je treba ponovno poudariti, da gre pri tožniku za mladega človeka, brazgotina pa je po ugotovitvi sodišča prve stopnje izrazito vpadljiva, čeprav le v poletnem času. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine za to vrsto škode pravilno uporabilo tako subjektivna kot objektivna merila in je torej odškodnino določilo v pravilni višini. Če tožnika brazgotina moti, je to mogoče razumeti, da tožniku povzroča določeno duševno trpljenje, ki je podlaga za odmero odškodnine za to vrsto škode.

Strah: Pritožba te postavke izrecno ne napada. Preizkus po uradni dolžnosti (čl. 365/2 ZPP) je pokazal, da je tudi za to obliko škode odškodnina določena pravilno, torej upoštevaje določilo čl. 200 ZOR Zakona o obligacijskih razmerjih, kar velja tudi za vse ostale oblike škode.

Sicer pa je treba poudariti, da je pritožbeno sodišče pri tehtanju pritožbenih trditev tudi upoštevalo celoten znesek odškodnine, ki gre tožniku za škodo, ki mu je nastala. Pritožbeno sodišče šteje, da je odškodnina tudi kot celota pravilno določena.

Glede stroškov postopka: Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi v tem delu. Kot je v obrazložitvi tega dela sodbe zapisalo sodišče prve stopnje, je stroške odmerilo od prisojenega zneska odškodnine, za toženo pa od zavrnjenega zneska. Stroške je torej odmerilo glede na potrebnost (čl. 155/1 ZPP). V zvezi s tem so stroški izvedenca bili v celoti potrebni za pravdo. Ko je nato stroške pobotalo, pa je upoštevalo načelo uspeha (čl. 154/1 ZPP).

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo (200. člena ZOR), pri tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. V pritožbi izpodbijani razlogi in razlogi, ki jih mora upoštevati sodišče po uradni dolžnosti, niso podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.