Jedro

Sodišče prve stopnje je od leta 2010 do danes najmanj 5-krat zaprosilo za vročanje sodbe v Republiko Srbijo preko Ministrstva za pravosodje, najmanj tolikokrat pa je odgovor tudi dobilo v uradnem jeziku in pisavi, ki je v uporabi v Republiki Srbiji, a nobene od listin ni prevedlo. Zaradi navedenega ima odločitev sodišča prve stopnje takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo pritožbo druge tožene stranke zoper sodbo opr. št. I P 2416/2010 z 11. 1. 2012, ki jo je vložila začasna zastopnica, odvetnica S. P., ki je bila na podlagi sklepa istega sodišča 20. 12. 2016 razrešena.

2. Zoper sklep se pritožujeta prva tožena osebno in druga tožena stranka po začasni zastopnici. Slednja v obrazložitvi pritožbe navaja, da odločitev sodišča o zavrženju pritožbe izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Opozarja, da je bila pritožbo dolžna vložiti, ker je sodišče od 12. 12. 2016 do 27. 12. 2016 ni obvestilo, da je prejelo povratnico tožene stranke in da njeno zastopanje ni več potrebno.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Iz listinske dokumentacije v spisu sledi, da je bila tožba prvemu tožencu vročena 13. 10. 2010 (stran 16). Povratnica za drugo toženo stranko D. K., se je vrnila brez podpisa, s štempljem vročevalca v jeziku in pisavi, ki pri sodišču v Sloveniji ni v uporabi (list. št. 15). 19. 11. 2010 je sodnik odredil vročanje tožbe drugotoženi stranki po organu za vročanje Republike Srbije. Ministrstvo za pravosodje RS je 30. 5. 2011 sodišče obvestilo, da vročitev drugotoženi stranki ni bila opravljena. K obvestilu Ministrstva za pravosodje RS so bile priložene listine v tujem jeziku in pisavi, ki niso bile prevedene.

5. Odvetnik Ž. iz L. je 7. 2. 2011 vložil odgovor na tožbo v imenu prve in druge tožene stranke. Sodišče je v uradnem zaznamku (str. 32) ugotovilo, da je bila tožba drugi toženi stranki tudi vročena.

6. Sodišče je 8. 12. 2011 razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je pristopila prva tožena stranka osebno in odvetnik Ž. V zapisniku je navedeno, da je pooblastilo za zastopanje tožene stranke v spisu. V odgovoru na tožbo, ki ga je vložil odvetnik Ž. 7. 2. 2011 je označena priloga B 1, ki je v spisu ni. Tudi mape, v kateri naj bi bile priloge tožene stranke, v spisu ni. Zato ni mogoče preveriti, ali je odvetnik Ž. kadarkoli imel pooblastilo za zastopanje druge tožene stranke.

7. Na 1. naroku je sodišče glavno obravnavo zaključilo in izdalo sodbo I P 2416/2010 z 11. 1. 2012, s katero je tožbenemu zahtevku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe ugodilo. Sodbo je toženi stranki vročalo po odvetniku Ž. Ta je 24. 1. 2012 v imenu prve tožene stranke vložil pritožbo zoper sodbo, v kateri pojasnjuje, da mu je druga tožena stranka sporočila, da pooblastila, ki ga je predložil sodišču, ni podpisala. Zato ni pooblaščenec druge tožene stranke v tem postopku, kar naj sodišče upošteva. Za svoje navedbe sodišču ni predložil nobenega dokaza.

8. Iz obrazca za popolnost spisa za izdelavo predložitvenega poročila za pritožbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (list. št. 71) sledi, da je bila sodba toženi stranki vročena in da je povratnica pripeta k list. št. 57, pooblastilo za toženo stranko je v prilogi B 1. Pomanjkljivosti pooblastila 23. 4. 2012 niso bile zabeležene. Višje sodišče je zadevo, ki mu je bila odstopljena v reševanje zaradi pritožbe zoper sodbo, vrnilo z navodilom, naj sodišče prve stopnje, glede na vsebino pritožbe prvotožene stranke, sodbo vroči tudi drugi toženi stranki.

9. Sodišče prve stopnje je 28. 11. 2012 izdelalo zaprosilo za vročitev sodbe v Republiki Srbiji. 8. 7. 2013 je prejelo pisanje v tujem jeziku in v pisavi, ki pri sodišču v Sloveniji ni v uporabi, ki nikoli ni bilo prevedeno. Kljub temu je 9. 7. 2013 ponovno zaprosilo Ministrstvo za pravosodje za vročanje sodbe drugi toženi stranki. Ministrstvo za pravosodje je 13. 2. 2014 sodišču poslalo listine v tujem jeziku in pisavi, ki pri sodišču ni v uporabi. Tudi te listine nikoli niso bile prevedene in sodišče je ponovno zaprosilo za vročitev sodnega pisanja drugotoženi stranki s posredovanjem Ministrstva za pravosodje. Sodišče je 4. 8. 2014 prejelo listine iz Republike Srbije v tujem jeziku in pisavi. Tudi to pisanje ni bilo prevedeno. Sodišče je 30. 9. 2014 izdelalo zaprosilo za ugotavljanje dejanskega prebivališča druge tožene stranke. Ministrstvo za pravosodje je sodišču 15. 4. 2015 posredovalo listine iz Srbije v sodišču neznanem jeziku in pisavi, ki niso bile prevedene. Ministrstvo za pravosodje je 17. 5. 2016 sodišču posredovalo pisanje iz Srbije v tujem jeziku in pisavi, ki ni bilo prevedeno. 28. 9. 2016 je na sodišče iz Srbije, v tujem jeziku in pisavi, prispelo uradno pisanje, ki prav tako ni bilo prevedeno. Sodišče je v dopisu z 26. 10. 2016 tožnici, ki je vložila urgenco za rešitev zadeve, poslalo dopis, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika drugi toženi stranki, kar je tožnica tudi storila.

10. V sklepu z 2. 12. 2016 je sodišče drugi toženi stranki postavilo začasno zastopnico odvetnico S. P. 12. 12. 2016 je sodišče prejelo uradno pisanje v tujem jeziku in pisavi. Prevod listin tudi tokrat ni bil narejen. Kljub temu je sodišče 20. 12. 2016 začasno zastopnico S. P. razrešilo, ker naj bi 12. 12. 2016 prejelo dopis Prvega temeljnega sodišča v Beogradu, v katerim srbsko sodišče sporoča, da je bila sodba sodišča iz Slovenije, z 11. 1. 2012, drugi toženi stranki vročena na naslovu njenega prebivališča v B. 11. Sodišče je 27. 12. 2016 prejelo pritožbo začasne zastopnice, odvetnice S. P., zoper sodbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je bila pred vložitvijo pritožbe razrešena.

12. Iz pritožbe prvega toženca z 2. 2. 2017 zoper obravnavani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani sledi, da se druga tožena stranka ne nahaja v B., ker dela v tujini od leta 2011. 13. Ministrstvo za pravosodje je 25. 9. 2017 sodišču posredovalo listine iz Srbije, ki so v sodišču neznanem jeziku in pisavi. V spisu uradnega prevoda listin ni. Tudi 25. 10. 2017 je Ministrstvo za pravosodje posredovalo listine iz Srbije v tujem jeziku in pisavi. Uradnega prevoda teh listin ni. Iz uradnega zaznamka strokovne sodelavke na list. št. 225 sledi, da je sodišče iz Srbije slovensko sodišče obvestilo, da so sodišču v Sloveniji posredovali vse potrebne podatke. Posledično se je sodišče odločilo, da tožnici ponovno predlaga postavitev začasne zastopnice za drugotoženo stranko. Sodišče je v sklepu z 4. 12. 2017 drugi toženi stranki ponovno postavilo začasno zastopnico, odvetnico S. P. 14. 27. 12. 2017 je začasna zastopnica druge tožene stranke vložila odgovor na pritožbo prve tožene stranke, v katerem vztraja, da je dolžna zaščititi pravice D. K., zato vztraja pri vseh pravnih sredstvih, ki jih je doslej vložila.

15. 8. 3. 2018 se je prva tožena stranka obrnila na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z obsežnim dopisom, v katerem mu je podrobno opisala potek tega postopka. Na tem dopisu so na vpisniku zapisali, da so listine od B 11 do B 19 izločene. Podatka, zakaj so listine izločene iz spisa in kje so, ni.

16. Ob reševanju pritožb višje sodišče ne more mimo dejstva, da je sodišče prve stopnje od leta 2010 do danes najmanj 5-krat zaprosilo za vročanje sodbe v Republiko Srbijo preko Ministrstva za pravosodje, da je najmanj tolikokrat odgovor tudi dobilo, v uradnem jeziku in pisavi, ki je v uporabi v Republiki Srbiji, a nobene od listin ni prevedlo. Zaradi navedenega ima odločitev sodišča prve stopnje takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in je že zato treba pritožbama tožene stranke ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti.

17. Ker sodišče prve stopnje doslej ni opravilo potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je bila drugi toženi stranki v postopku dana možnost, da se s tožbo in postopkom seznani in v njem tudi sodeluje, niti ni mogoče ugotoviti, ali je bila zastopana v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku, je treba pritožbi, ki jo je vložila po začasni zastopnici, ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da odpravi pomanjkljivosti, na katere je opozorjeno v tej obrazložitvi (3. točka 365. člena ZPP).

18. Ker je sodišče ugodilo pritožbi druge tožene stranke, prva in druga tožena stranka pa sta nujni in enotni sospornici kot dediča po pokojni D. K., ima prva tožena stranka interes, da se sklep, s katerim je bila zavržena pritožba druge tožene stranke zoper sodbo, razveljavi in da sodišče pritožbo zoper sodbo, ki je enako neugodna tudi za prvo toženo stranko, obravnava.

19. Sodišče bo moralo v nadaljevanju najprej ugotoviti, kdaj se je druga tožena stranka iz naslova v B. odselila in kam ter s tem v zvezi zaslišati njenega očeta in odvetnika Ž. Poiskati bo moralo mapo z prilogami tožene stranke (B), ki je v spisu ni. Vpogledati bo moralo v pooblastilo za zastopanje druge tožene stranke, ki ga je sodišču predložil odvetnik Ž. ter ga zaslišati v kakšnih okoliščinah je nastalo, kot tudi na kakšen način je druga tožena stranka odvetnika obvestila, da mu pooblastila ona ni podpisala. Sodišče naj bo pozorno, da je odvetnik Ž. 1. 7. 2014 vložil predlog za obnovo v imenu prve tožene stranke. Na predlogu so na vpisniku zabeležili, da so bile vložene tri priloge od B 3 do B 5, ki jih v spisu ni. Nato bo na vrsti presoja sodišča, ali so izpolnjeni pogoji za zastopanje druge tožene stranke po začasnem zastopniku.

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno z določilom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.