Jedro

Za odločitev je ključno, ali je prišlo po pravnomočnosti že izdane odločbe do spremembe dejanskega stanja, ki vpliva na odločitev o sami pravici, oziroma ali je prišlo do spremembe pravne podlage. Predhodno je bila izdana zavrnilna odločba, ki je postala pravnomočna, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila, kar je sodišče pojasnilo v 7. točki obrazložitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 6. 2025 in odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 1. 2025 ter zavrglo tožbo v delu, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepravilno in nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Njena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bila napačno zavrnjena, čeprav je bila v času smrti pokojnega zavarovanca njegova zakonita soproga, da jo je pokojni mož preživljal celo življenje, da je slabega zdravstvenega stanja, kar izkazuje številna predložena medicinska dokumentacija. Sodba se je v celoti oprla na ugotovitve toženca. Tožnica je 12. 3. 2024 pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja vložila zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Ker je zamudila rok za pritožbo, je pri bosansko-hercegovskem nosilcu socialnega zavarovanja 12. 3. 2024 ponovno vložila zahtevo, ki je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da je v času smrti moža imela samo 46 let in 5 mesecev starosti, morala pa bi imeti 58 let starosti. V pritožbi predloži medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno njeno slabo zdravstveno stanje. V zahtevi z 12. 3. 2024 je bosanski nosilec zavarovanja napačno navedel, na katero podlago opira svojo zahtevo, zaradi česar so ji bile kršene pravice skladno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Pritožbeno sodišče naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa ni storilo.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 16. 6. 2025 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 10. 1. 2025. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ toženca zavrnil zahtevek tožnice po priznanju pravice do vdovske pokojnine po pokojnem A. A. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil, odločbo prve stopnje pa iz formalnopravnih razlogov odpravil in zahtevo tožnice na podlagi 129. člena ZUP zavrgel. O pravici do vdovske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 28. 5. 2020, ki je postala pravnomočna, tožnica pa zoper njo ni uveljavljala sodnega varstva.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je tožnica 25. 7. 2019 prvič vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po pokojnem možu. Z odločbo z dne 25. 7. 2019 v zvezi z odločbo z 2. 6. 2020 je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ker tožnica skladno s pogoji iz prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2 ni izpolnila zahtevane starosti,¹ niti ni bilo ugotovljeno, da bi bilo pri njej podano zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila nezmožna za delo. Ker zoper dokončno odločbo toženca z 2. 6. 2020, tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, je ta postala pravnomočna. Tožnica je 19. 5. 2021 ponovno vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki je bila s sklepom prvostopenjskega organa 10. 6. 2021 zavržena, pritožba zoper sklep pa z odločbo z dne 26. 8. 2021 zavrnjena. Tudi slednja je postala pravnomočna, saj je tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja je tožnica 12. 3. 2024 vložila ponovno zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki jo je prvostopenjski organ z odločbo 10. 1. 2025 zavrnil, drugostopenjski organ pa je z odločbo z 16. 6. 2025 pritožbo tožnice zavrnil, izpodbijano prvostopenjsko odločbo pa iz formalnih razlogov odpravil in zahtevo tožnice na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.

7.Upoštevajoč določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP postane formalno pravnomočna tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek zavrnjen.² Organ lahko zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako pa ravna tudi, če je bila stranki izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

8.Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je upoštevajoč določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2). Določilo 53. člena v prvem odstavku določa, da bi morala tožnica na dan smrti zavarovanca izkazovati 51 let in 6 mesecev starosti, tožnica pa je dopolnila 46 let in 5 mesecev starosti ter tako ne izpolnjuje pogoja starosti. Iz mnenja invalidske komisije I. stopnje z 18. 11. 2019 je razvidno, da pri tožnici ni podano zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila vdova nezmožna za delo. Zoper dokončno odločbo toženca z 2. 6. 2020, tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Ker je tožnica z novo zahtevo 12. 3. 2024, ponovno uveljavljala priznanje pravice do vdovske pokojnine, je sodišče v 7. točki obrazložitve utemeljeno presojalo, ali je toženec ob sklicevanju na četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo tožnice pravilno zavrgel.

9.Neutemeljena je pritožničina trditev, da se ji je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, saj je že sodišče v 8. točki obrazložitve pravilno povzelo, da je za rešitev tega spora ključno, da že v prvem pravnomočno končanem postopku pri tožnici ni bila ugotovljena njena popolna nezmožnost za delo niti na dan moževe smrti niti v enem letu od nje, morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja pa na priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more več vplivati. Po 2. alineji prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2, ki je veljal na ... 2019,³ lahko vdova umrlega zavarovanca uveljavi vdovsko pokojnino le, če je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti.

10.Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Tožnica je dopolnila 46 let in 5 mesecev, ne pa 51 let in 6 mesecev, kot zahteva.

2Iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.

3Smrt tožničinega moža.