Jedro

Sprejeta odločitev je napačna, ker ni bilo upoštevano, da je tožena stranka med pravdo že poravnala del svojih obveznosti, ki jih je bila dolžna izpolniti po sodbi. Posledično je nepravilno ugotovljen uspeh strank v pravdi. Tožeča stranka ne na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku ni prerekala navedb toženke, podprtih z listinskimi dokazi o datumu plačila nespornega zneska, višini in prejemu delnega plačila. Ker gre torej za nesporna dejstva, ki izhajajo tudi iz listin, o katerih se je imela tožena stranka možnost izjaviti v postopku, a jih sodišče prve stopnje ni presodilo, je pritožbeno sodišče lahko samo spremenilo sodbo tako, da je navedene listine upoštevalo in opravilo preračun obveznosti, ki bi jih morala tožena stranka glede na delno plačilo in obveznosti po sodbi še poravnati tožeči stranki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je v roku 15 dni po prejemu te sodbe dolžna tožeči stranki plačati še znesek 2.165,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačila do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe povrniti toženi stranki 30 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 2.844,60 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2019 naprej ter pravdne stroške v znesku 2.838,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila. V presežku – do zahtevanih 6.007,62 EUR – je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo sodbe tako, da se ji naloži v plačilo še neplačani del zakonskih zamudnih obresti v višini 399,46 EUR ter pripadajoče pravdne stroške v znesku 1.765,90 EUR, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Ne ugovarja višini dosojenih zneskov odškodnine niti datumu pričetka teka zamudnih obresti. Opozarja pa, da je tožeči stranki med pravdo izplačala zanjo nesporni del odškodnine v višini 3.000 EUR, česar sodišče pri izreku oziroma odločitvi ni upoštevalo. Valorizirala je dne 4. 7. 2022 plačani del odškodnine na dan izdaje sodbe. Valorizirana vrednost znaša 3.063 EUR. Izračunala je zakonske zamudne obresti, ki jih dolguje od dosojenega zneska do dneva plačila. Znašajo 617,86 EUR. Oba obračuna prilaga. Ker se izkaže, da je z nakazilom pred pravdo že poravnala celotno glavnico in del dosojenih zamudnih obresti (od 2.844,60 + 617,86 EUR = 3.462,66 EUR – valorizirani znesek = 3.063,00 EUR), predlaga spremembo sodbe tako, da je tožeči stranki dolžna plačati še zakonske zamudne obresti v višini 399,46 EUR. Zaradi neupoštevanega plačanega zneska odškodnine je napačno ugotovljen uspeh strank v pravdi, ki ob upoštevanju plačanega dela odškodnine znaša 50 % za vsako stranko. Sprejema obračun višine pravdnih stroškov obeh strank, ki ga je sprejelo sodišče v točki 13 obrazložitve. Ob upoštevanju 50 % uspeha strank bi morala tožena stranka povrniti tožeči stranki še 1.765,90 EUR pravdnih stroškov. Navedeni znesek naj se po spremembi sodbe naloži v plačilo toženi stranki.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni podala odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki jo je utrpela 20. 7. 2018 pri zavarovancu tožene stranke (padec na mokrih, spolzkih, drsečih in gladkih tleh kopališkega kompleksa v A., d. d.). Po izvedenem dokaznem postopku z izvedencem gradbene stroke in varstva pri delu krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke za tožnikovo škodo ni bila več sporna. Po imenovanju izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje višine tožnikove škode je tožena stranka, tako kot navaja v pritožbi, z vlogo na red. št. 45 sporočila sodišču, da je 4. 7. 2022 tožeči stranki nakazala zanjo nesporni del odškodnine v višini 3.000 EUR. Priložila je dokazilo o nakazilu navedenega zneska na račun tedanjega tožnikovega pooblaščenca. Pripravljalna vloga z dokazilom o plačilu nespornega dela odškodnine je bila 29. 7. 2022 vročena toženi stranki (podatki na red. št. 45 spisa). Sodišče je v nadaljevanju izvajalo dokaz z izvedenko medicinske stroke in na naroku glavne obravnave 16. 1. 2023 zaključilo glavno obravnavo.

6. Z izpodbijano sodbo je ob nespornem temelju tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 2.500 EUR odškodnine, za strah 200 EUR, skupaj 2.700 EUR za nepremoženjsko škodo, ter premoženjsko škodo v višini 144,60 EUR, z zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2019 naprej do plačila. Pritožba upravičeno opozarja, da pri odločitvi ni upoštevalo, da je tožena stranka že med pravdo poravnala zanjo nesporni znesek 3.000 EUR in na ta način izpolnila del svoje obveznosti.

7. Izpolnjenega dela obveznosti ni upoštevalo niti pri odločitvi o pravdnih stroških. Pri odločanju je glede na okoliščine primera, ko je bil izveden obsežen dokazni postopek o temelju in o višini, ugotovilo uspeh strank ločeno po temelju in po višini. Ugotovilo je skupni 73 % uspeh tožnika v tem postopku ter uspeh tožene stranke do 27 %. Pravdne stroške tožeče stranke je odmerilo na skupno 4.098,23 EUR, pravdne stroške tožene stranke pa skupno na 566,43 EUR. Ob upoštevanju uspeha strank in po pobotu pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 2.838,77 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

8. Dosojene odškodnine in odmere pravdnih stroškov pritožnica ne izpodbija. Upravičeno pa opozarja, da je sprejeta odločitev napačna, ker ni bilo upoštevano, da je tožena stranka med pravdo že poravnala del svojih obveznosti, ki jih je bila dolžna izpolniti po sodbi. Posledično je nepravilno ugotovljen uspeh strank v pravdi. Tožeča stranka ne na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku ni prerekala navedb toženke, podprtih z listinskimi dokazi o datumu plačila nespornega zneska, višini in prejemu delnega plačila. Prav tako ni oporekala opravljeni valorizaciji izplačanega zneska, ki jo je tožena stranka dokumentirala z obračunom, priloženim k pritožbi. Ker gre torej za nesporna dejstva, ki izhajajo tudi iz listin, o katerih se je imela tožena stranka možnost izjaviti v postopku, a jih sodišče prve stopnje ni presodilo, je pritožbeno sodišče lahko samo spremenilo sodbo tako, da je navedene listine upoštevalo in opravilo preračun obveznosti, ki bi jih morala tožena stranka glede na delno plačilo in obveznosti po sodbi še poravnati tožeči stranki.

9. Pri odločanju je izhajalo iz 288. člena OZ2, saj je način vračunavanja obveznosti, kot ga ponuja pritožnica, napačen. Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se naprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da znaša končni uspeh tožnika v pravdi 50 % (vtoževal je 6.007,62 EUR odškodnine, uspel do višini 2.844,60 EUR). Uspeh tožene stranke na drugi stranki je prav tako 50 %. Od skupno odmerjenih pravdnih stroškov 4.098,23 EUR je tožnik upoštevaje 50 % uspeh v pravdi upravičen do povračila 2.049,11 EUR, tožena stranka pa od skupno 566,43 EUR do povračila 283,21 EUR pravdnih stroškov. Po medsebojnem pobotu je tožena stranka za stroške pravdnega postopka dolžna povrniti tožniku 1.765,90 EUR.

11. Poleg dosojene glavnice v znesku 2.844,60 EUR tožena stranka po odločitvi sodišča dolguje tožeči stranki 617,86 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od dosojene glavnice, nateklih od 16. 10. 2019 do dneva izpolnitve (4. 7. 2022) v višini 617,86 EUR (obračun v prilogi B9) in pravdne stroške po spremembi sodbe v znesku 1.765,90 EUR. S plačilom 3.000 EUR oziroma valorizacijo v višini 3.063 EUR so bili torej poravnani pravdni stroški (1.765,90 EUR), nato natekle obresti od dosojene glavnice (617,86 EUR), ostanek v višini 679,24 EUR je bil plačan na račun glavnice. Po vračunanju obresti in stroškov mora tožena stranka tožeči stranki plačati še znesek 2.165,36 EUR, in sicer v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

12. Pritožbi je bilo treba torej ugoditi in na podlagi tretje alineje 358. člena ZPP spremeniti izpodbijano sodbo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

13. Ker je pritožnica s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v priglašeni višini 30 EUR. O pritožbenih stroških je odločeno v okviru postavljenega zahtevka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.