Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka tožniku očitala kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko spornega dne ob zagonu linije brizganca ni izvedel predpisane avtokontrole, zaradi česar je prišlo do izmeta več kot 700 kosov polizdelkov - brizganca. Tožena stranka tožniku tudi očita, da na liniji brizganca ni odpravil napake s ponovno nastavitvijo stroja, po ugotovitvi napake pa ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, ter je 100 kosov slabih komutatorjev odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v rdeče zaboje ali zaporno cono, o navedenem pa ni obvestil odgovornega vodje, obratnega inženirja oziroma sodelavca v naslednji izmeni. Glede na težo in naravo samih kršitev, zlasti glede na to, da je bil tožnik predhodno že pisno opozorjen na kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je tožena stranka zaradi tožnikove opustitve izvedbe predpisane avtokontrole utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila polbrata vodje proizvodnje. V obravnavanem primeru je namreč tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga, ne pa iz poslovnega razloga oziroma prenehanja potreb po delu. Očitani kršitvi sta dokazani, zato je podan odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za (1) razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22. 12. 2016, s katero je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi s 25. 9. 2015; (2) ugotovitev, da delovno razmerje med strankama ni prenehalo, temveč še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja; (3) da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo oziroma na ustrezno delovno mesto; (4) da mu je dolžna za čas od 26. 1. 2017 do ponovnega nastopa dela obračunati bruto nadomestila plače in regres za letni dopust, odvesti dajatve, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje do plačila ter (5) da mu je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.
2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Navaja, da je tožena stranka zaposlila nova delavca po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, med drugim tudi polbrata vodje proizvodnje pri toženi stranki. Zato po mnenju tožnika obstaja povezava med navedeno zaposlitvijo in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku. Nasprotuje oceni sodišča o zavrnitvi tožnikovih dokaznih predlogov. Priči A.A. in B.B. bi lahko povedali, kako je tožnik na zagovoru pojasnil svoje ravnanje in da s tožnikovim ravnanjem ni nastala škoda toženi stranki. Sodišče bi moralo zaslišati zaposlene, s katerimi je vodja podružnice v C. D.D. opravil razgovore pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ali vsaj pridobiti listine (zapisnike) o razgovorih vodje z njimi.
Trdi, da ni bil seznanjen s sankcijami ostalih delavcev v zvezi s kršitvijo iz pisnega opozorila pred odpovedjo, ki se nanaša na zamenjavo mase. Sodišče bi moralo pridobiti dokazila o tem, ali je tožena stranka pri sankcioniranju tožnika enako obravnavala kot ostale zaposlene.
Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati izjav prič, ki so še vedno zaposlene pri toženi stranki in se zato bojijo izgube zaposlitve. Upoštevati bi moralo tožnikova opozorila in listine, ki jih je predložil. Vztraja, da je 14. 11. 2016 ustrezno izvedel predpisano avtokontrolo. Sodišče ni zaslišalo kontrolorja E.E. o beleženju izvedbe avtokontrole v pisnih dokumentih in v računalniški sistem. Tožena stranka ni predložila ustreznih listin, s katerimi bi dokazala, da je tožnik naredil napako pri proizvodnji komutatorjev. V pisnih listinah se zamenjava sojemale (t. i. razžagovalne krone) ne omenja, niti ni bila ugotovljena napaka v kakovosti karakteristike (kotu delitve izolacije). Kontrola ob menjavi žage in zagonu linije se opravlja vizualno in se je ne evidentira posebej. Ni izključena možnost zamenjave "gajbic" s komutatorji.
Tožnik glede druge očitane kršitve z dne 17. 11. 2016 navaja, da v nobeni izmeni niso bili narejeni izdelki brez napak. Na neskladne kose lahko vpliva več dejavnikov v fazah delovnega procesa. Do izdelkov z napako pride že ob običajnem delovanju stroja. Če tožnik ne bi odpravil napake, bi se ta odražala na celotni seriji izdelkov. Tožnik je za napačne kose izvedel naslednji delovni dan, ker ob zaključku nočne izmene sodelavca še ni bilo na delovnem mestu. Pri toženi stranki imajo vračunan določen delež izdelkov za izmet, poleg tega pa ji s tožnikovim ravnanjem ni nastala nepričakovana škoda.
3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v izvedenih dokazih imelo zadostno podlago za ugotovitev vseh odločilnih dejstev, zaradi česar je preostale dokazne predloge utemeljeno zavrnilo kot nepotrebne oziroma nepomembne. Tožnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati A.A. in B.B. o vsebini zagovora in pridobiti listine oziroma zapisnike o razgovorih vodje podružnice D.D. z zaposlenimi. Ker je pravno relevantna dejstva v zvezi z očitanima kršitvama sodišče ugotovilo v dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo tudi tožnika, ni pomembno, kako je tožnik na zagovoru pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasnil svoje ravnanje. Sodišče ni ugotovilo kršitve škodljivega ravnanja iz 37. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1). Zato za razsojo ni pomembno, ali je s tožnikovim ravnanjem toženi stranki nastala škoda. Ni pomemben niti obstoj zapisnika o razgovorih z zaposlenimi pred odpovedjo s strani vodje podružnice, saj je sodišče prve stopnje v tem sporu zaslišalo sodelavce in vodjo podružnice v C. kot priče. 7. Tožena stranka je tožniku 22. 12. 2016 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga za delovno mesto "urejevalec" (A1) na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V odpovedi je tožena stranka tožniku očitala kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko 14. 11. 2016 ob zagonu linije brizganca ... (komutator ...) ni izvedel predpisane avtokontrole, zaradi česar je prišlo do izmeta več kot 700 kosov polizdelkov - brizganca .... Tožena stranka tožniku tudi očita, da 17. 11. 2016 na liniji brizganca ... ni odpravil napake s ponovno nastavitvijo stroja, po ugotovitvi napake pa ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, ter je 100 kosov slabih komutatorjev odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v rdeče zaboje ali zaporno cono, o navedenem pa ni obvestil odgovornega vodje, obratnega inženirja oziroma sodelavca v naslednji izmeni.
8. Tožena stranka je tožniku predhodno, dne 17. 10. 2016 podala pisno opozorilo na izpolnjevanje delovnih obveznosti iz delovnega razmerja po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Tožnik je dne 12. 9. 2016 zaradi nevestno opravljenega dela zalogovnik za maso na liniji napolnil z napačno brizgalno maso. Pisno opozorilo je zakonito in utemeljeno, saj tožnik ni zanikal očitane kršitve. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pridobiti listine o sankcioniranju ostalih delavcev, ki so bili udeleženi pri zamenjavi brizgalne mase. V presoji delodajalca je, ali bo v primeru kršitev delovnih obveznosti ukrepal zoper delavce. S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih tožniku ne sme izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker je zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepal mileje. Ni namreč enakosti v nepravu. Zato so poizvedbe o sankcioniranju drugih delavcev za ta spor nepomembne.
9. Ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da so pri delodajalcu zaposlene priče, že zgolj zaradi tega, manj verodostojne. Tožnik v pritožbi navaja, da je izvedel ustrezno avtokontrolo in se sklicuje na listinske dokaze, vendar pisnih dokazov o tem ni predložil. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da tožnik 14. 11. 2016 ni izvedel predpisane meritve oz. avtokontrole, čeprav je to s podpisom spremnega lista potrdil, zato ni opazil napake na 726 kosih brizgancev in so ti nadaljevali proizvodni proces ter bili izločeni šele na končni kontroli.
10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nikjer v pisni dokumentaciji ni zabeleženo, da je tožnik 14. 11. 2016 menjal del orodja - sojemalo (t. i. razžagovalno krono). Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR-1, lahko pravno pomembna dejstva dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, torej tudi z zaslišanjem prič. Sodišče je po zaslišanju prič pravilno ugotovilo, da je tožnik 14. 11. 2016 na začetni liniji zamenjal sojemalo, vendar ga ni dobro privijačil. Zaradi tega se je med obratovanjem stroja sojemalo premikalo in ni bilo v pravem položaju. Tožnik bi to napako opazil in odpravil, če bi po zamenjavi sojemala izvedel avtokontrolo kota delitve izolacije, ki je predpisana s planom kontrole .... Vendar pa tožnik po ponovnem zagonu linije predpisane kontrole ni izvedel. Zato ni ugotovil napake kota delitve izolacije in razloga za izmet ni vpisal v dnevnik dogodkov začetne linije. Zgolj dejstvo, da menjava sojemala v dnevniku dogodkov za izdelavo brizganca z oznako ... (komutator ...) ni evidentirana, še ne dokazuje, da ni bil zamenjan. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, menjava sojemala ni vpisana, ker je tožnik ni vpisal v dnevnik dogodkov začetne linije.
11. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se kontrola kota delitve izolacije izvaja le vizualno. V planu kontrole ... je izrecno določeno, da se takšna kontrola izvaja s kontrolnikom delitve ali profil projektorjem. Zato bi tožnik moral kontrolo na 3 zaporednih kosih opraviti s kontrolnikom delitve ali profil projektorjem ter jo potrditi s podpisom spremnega lista, česar pa ni storil. Kot izhaja iz plana kontrole, se meritev kota delitve izolacije potrdi s podpisom na spremnem listu, s čimer se zagotavlja pravilna izvedba avtokontrole. Ker je pri tožniku sporna opustitev meritev karakteristike, ki se ne vnaša v sistem računalnika (SPC), zaslišanje E.E., kontrolorja sistema SPC, ni bilo potrebno. Tožnik je podpisal spremni list in s tem potrdil izvedbo meritev, torej tudi kota delitve izolacije, čeprav te meritve po menjavi sojemala ni opravil. 12. Če bi tožnik izvedel predpisano avtokontrolo, bi opazil, da se kot delitve izolacije spreminja ter bi moral ustaviti proces in ponovno nastaviti stroj ter izločiti neskladne kose brizgancev. Ker avtokontrole ni izvedel in je neskladne kose brizgancev s podpisom spremnega lista potrdil kot skladne, so neskladni kosi brizgancev šli v nadaljnjo obdelavo ter so bili izločeni kot neustrezni šele na končni kontroli. V končni kontroli je bilo izločenih 726 kosov komutatorjev. Po preverjanju po spremnih listih je bilo ugotovljeno, da gre za brizgance, ki jih je tožnik izdelal 14. 11. 2016. 13. V zvezi s tem se pritožba neutemeljeno sklicuje na možnost zamenjave spremnih listov v nadaljnjem proizvodnem procesu. Tega ni potrdila nobena od zaslišanih prič, ki jih je predlagal tožnik. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so bili spremni listi ustrezno oštevilčeni. Po zaključku proizvodnih operacij na začetni liniji, kjer je tožnik opravljal delo, se brizganci v zabojih, opremljeni s spremnim listom, ki potrjuje kvaliteto brizgancev ter jih podpiše urejevalec, v nadaljnjih proizvodnih operacijah obdelajo v končni izdelek - komutator. Res se v času, ko gredo izdelki v t. i. fazo staranja, spremni listi poberejo iz zabojev, vendar pa so ti ustrezno oštevilčeni in se spremni listi po zaključku te faze vrnejo nazaj k izdelkom v zaboje. Neustrezni izdelki tožnika so bili ločeni od ostalih izdelkov (pri staranju in tudi nadaljnji obdelavi) in ločeno pregledani na končni kontroli. Vodja končne kontrole je potrdila, da so tožnikove kose pregledali ločeno po predhodni najavi povečane možnosti napake na komutatorju in so bili zato tudi označeni z rumeno etiketo, pri čemer ima tožena stranka o dosledni sledljivosti v proizvodnem procesu pridobljene ustrezne certifikate. Zato je potrebno pritrditi presoji sodišča prve stopnje, da ni nobene možnosti, da bi bili neskladni kosi izdelani s strani drugih urejevalcev.
14. Glede druge očitane kršitve v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnik 17. 11. 2016 na liniji brizganca ... ni odpravil ugotovljene napake s ponovno nastavitvijo stroja. Po ugotovitvi napake ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, najmanj 70 kosov slabih komutatorjev pa je odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v izmet, o tem pa ni obvestil vodje ali sodelavca v naslednji izmeni. Tožnik je potrdil, da je 17. 11. 2016 počila igla in da jo je takrat zamenjal, vendar pa bi moral stroj ustaviti, zaradi zloma igle in poškodovanega dolivka pa zapreti gnezdo, tako da bi zmanjšal orodje iz 16-delnega na 15-delno orodje. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je urejevalec F.F. ob izvedbi avtokontrole na začetku naslednje izmene ugotovil, da prihaja do napak na izdelkih zaradi poškodbe dolivka in nato to gnezdo zaprl, po tem pa do napak na izdelkih ni več prihajalo. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da so izdelki z napako nastali ob običajnem delovanju stroja.
15. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da ne drži, da tožnik ni odpravljal napake, saj bi bila v takem primeru celotna serija izdelkov z napako. Iz izpovedi prič izhaja, da je manjše število kosov z napako posledica dejstva, da je do opisane napake prišlo proti koncu tožnikove izmene, tj. približno uro in pol pred koncem izmene, glede na število izločenih kosov. Tožnik je šele naslednji dan tudi 70 kosov, ki jih je predhodno odložil v predal, pisal v izmet. To bi moral tožnik narediti takoj po koncu izmene, v kateri so nastali, ali pa vsaj javiti nadrejenemu, če gre za večjo količino. Plan kontrole ... (B12) in točka 5.6 delovnega navodila Avtokontrola, sledljivost in nastavitve procesov v serijskem proizvodnem procesu jasno določata, da je potrebno slabe kose evidentirati kot izmet v tisti izmeni, ko so nastali, oziroma večjo količino slabih kosov izločiti v zaporno cono in o tem obvestiti nadrejene. Navedenega pa tožnik ni storil, saj je slabe kose evidentiral kot izmet šele v naslednji izmeni, o neskladnih kosih pa ni obvestil F.F., ki je delal v izmeni za njim, ali neposredno nadrejenega G.G..
16. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da je izdelke z napako lahko preštel šele naslednji delovni dan, ker ob zamenjavi sodelavca 17. 11. 2016 še ni bilo na delovnem mestu. Te navedbe so namreč v nasprotju z izpovedjo sodelavca F.F. in s podatki v elektronski evidenci delovnega časa, iz katerih izhaja, da je navedeni sodelavec prišel v službo ob 5.41 uri, torej še pred zaključkom tožnikove izmene ob 6. uri. Ker je šlo za manjše število kosov izmeta, bi jih lahko tožnik preštel v nekaj minutah in to ustrezno evidentiral. 17. Glede na težo in naravo samih kršitev, zlasti glede na to, da je bil tožnik predhodno že pisno opozorjen na kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je tožena stranka zaradi tožnikove opustitve izvedbe predpisane avtokontrole dne 14. 11. 2016 in 17. 11. 2016 utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila polbrata vodje proizvodnje. V obravnavanem primeru je namreč tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga, ne pa iz poslovnega razloga oziroma prenehanja potreb po delu. Očitani kršitvi sta dokazani, zato je podan odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. 18. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.