Jedro

je v postopku za odvzem roditeljske pravice praviloma potrebno nujno zaslišati roditelje, ker je odvzem roditeljske pravice (prvi odstavek 116. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) dejansko najhujši poseg v pravice staršev, ki so tudi ustavno pravno varovane (54. člen Ustave RS). Takega zaslišanja (z zaslišanjem roditeljev se ugotavlja dejansko stanje) le izjemoma ni potrebno opraviti in to le v primeru, če se roditelji postopka za odvzem roditeljske pravice ne želijo udeležiti ali pa da je stanje roditeljev takšno, da niso sposobni zaslišanja oziroma podati izjave na sodišču. Z zaslišanjem roditeljev se tako ne izpolnjuje le načelo kontradiktornosti, katerega določa 4. člen ZNP v obravnavanem postopku, temveč takšno zaslišanje prispeva k popolni ugotovitvi dejanskega stanja v postopku odvzema roditeljske pravice, kjer pa je prvotno varstvo koristi otrok. Pravilna in popolna ugotovitev dejanskega stanja pa je obvezna ravno zaradi najboljšega varstva koristi otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema M. B. in B. B. odvzelo roditeljsko pravico za hčerko P. B., rojeno 28.12.2000 ter sina T. B., rojenega 26.4.2002. Proti navedenemu sklepu sta laično pritožbo vložila nasprotna udeleženca. V pritožbi negodujeta nad odločitvijo prvostopnega sodišča o odvzemu roditeljske pravice za njuna otroka ter smiselno zahtevata, da ju prvostopno sodišče v postopku odvzema roditeljske pravice zasliši. Zraven tega pa še v pritožbi navajata "da je krivda poštarja", da vabila na narok nista prejela. Smiselno predlagata ugodno rešitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za odvzem roditeljske pravice so udeleženci postopka predlagatelj in osebe, o kateri se vodi postopek (65. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), torej v tem primeru oba roditelja M. B. in B. B.. Po določbi 4. člena ZNP pa mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjasnijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, to še toliko bolj v postopku za odvzem roditeljske pravice, kjer gre dejansko za najhujši poseg v pravice staršev. V navedenem postopku se tako tehta celo dve ustavno varovani človekovi pravici, in sicer pravica in dolžnost staršev iz 54. člena Ustave RS in pravica otrok iz

56. člena Ustave RS. Zaradi take narave postopka pa je v navedenih postopkih pravzaprav nuja, da se o odvzemu roditeljske pravice izrazijo tudi roditelji (starši) otroka.

V danem primeru pa je prvostopno sodišče vabilo na narok za dne 8.9.2005 z drugopisom predloga in prilogami vročalo nasprotnima udeležencema M. B. in B. B. na naslov Z. D. 37, pošta S. D., kjer nasprotna udeleženca dejansko tudi živita.

Iz podatkov o opravi vročitve pa ne izhaja, da je bila prvotno poskušana vročitev tako, kot določa tretji odstavek

142. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, temveč je bila opravljena kar vročitev po četrtem in petem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. S takim vročanjem pa je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je upoštevna že po uradni dolžnosti, kot to določa drugi odstavek 350. člena ZPP.

Ne glede na navedeno kršitev postopka pa pritožbeno sodišče pripominja, da je v postopku za odvzem roditeljske pravice praviloma potrebno nujno zaslišati roditelje, ker je odvzem roditeljske pravice (prvi odstavek 116. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) dejansko najhujši poseg v pravice staršev, ki so tudi ustavno pravno varovane (54. člen Ustave RS). Takega zaslišanja (z zaslišanjem roditeljev se ugotavlja dejansko stanje) le izjemoma ni potrebno opraviti in to le v primeru, če se roditelji postopka za odvzem roditeljske pravice ne želijo udeležiti ali pa da je stanje roditeljev takšno, da niso sposobni zaslišanja oziroma podati izjave na sodišču. Z zaslišanjem roditeljev se tako ne izpolnjuje le načelo kontradiktornosti, katerega določa 4. člen ZNP v obravnavanem postopku, temveč takšno zaslišanje prispeva k popolni ugotovitvi dejanskega stanja v postopku odvzema roditeljske pravice, kjer pa je prvotno varstvo koristi otrok. Pravilna in popolna ugotovitev dejanskega stanja pa je obvezna ravno zaradi najboljšega varstva koristi otrok.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V novem postopku naj prvostopno sodišče pravilno vabi roditelje na narok v postopku za odvzem roditeljske pravice, roditelje zasliši ter v zadevi, upoštevaje koristi otrok, ponovno odloči v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZZZDR, upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 54. člena Ustave RS ter prvega odstavka 56. člena Ustave RS.

Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 37. členom ZNP v zvezi s 3. točko 375. člena ZPP.