Jedro

Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Na predlog upnice in po uradni dolžnosti je sodišče prve stopnje z začasno odredbo z dne 8. 6. 2018 začasno omejilo stike med očetom in mladoletnima otrokoma A. in B., ki so bili določeni na podlagi sodnih poravnav Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1957/2014- IV z dne 10. 6. 2015 in II N 77/2016 z dne 20. 3. 2017, tako, da so potekali vsak četrtek od 14. ure do 15. ure v prostorih CSD, ob prisotnosti in pod nadzorom strokovnega delavca centra za socialno delo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in izdano začasno odredbo razveljavilo.

2. Proti sklepu se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Res je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani s sklepom z dne 19. 9. 2018 kazensko ovadbo zoper dolžnika zavrglo, ker ni bil podan utemeljen sum, da bi dolžnik storil naznanjeni kaznivi dejanji, vendar pa sodišče prve stopnje ravnanja dolžnika ni presojalo in analiziralo. Pri odločitvi se je oprlo na poznejše dogodke, medtem ko sprožilni faktor za izdajo začasne odredbe povsem spregleda. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do izjave A., ki jo je podal ob prisotnosti matere na policiji. Upnica je v preteklosti že potrebovala policijsko pomoč zaradi nestrpnega in nasilnega ravnanja dolžnika. Sodišče prve stopnje se sklicuje na stališče okrožnega državnega tožilstva v sklepu z dne 19. 9. 2018, spregleda pa, da je upnica zahtevala preiskavo, in na mnenje CSD z dne 24. 7. 2018, pri čemer iz mnenja res izhaja, da stiki pod nadzorom niso potrebni, vendar je CSD predlagal, da sodišče pridobi še poročilo okrožnega državnega tožilstva. Prav dejstvo, da je v teku kazenski postopek, pa je dovolj pomembna in tehtna okoliščina, da sodišče ugovoru dolžnika ne bi smelo ugoditi. Logično je namreč, da so stiki med očetom in otrokoma na CSD pod nadzorstvom potekali brez posebnosti in da sta otroka povezana z očetom, kar pa ne pomeni, da dolžnik očitanih dejanj ni storil. 3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero je stike med očetom in mladoletnima otrokoma omejilo na enkrat tedensko pod nadzorom centra za socialno delo, ker je ocenilo, da je upnica z navedbami v predlogu izkazala, da je začasna odredba zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode mladoletnima A. in B. potrebna. V ugovornem postopku pa je sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov spoznalo, da otrokoma ne nastaja nenadomestljiva škoda, zaradi česar ni potrebe, da bi se stiki med očetom in otrokoma omejili.

6. Pritožbeno sodišče se z oceno sodišča prve stopnje, ki je skrbna, analitična in jo pritožbeni očitki ne omajajo, v celoti strinja. Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).

7. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi utemeljeno oprlo na poročili in mnenji CSD z dne 6. 7. 2018 in 24. 7. 2018, ki je spremljal nadzorovane stike, in iz katerih izhaja, da so stiki potekali sproščeno in spontano, da sta otroka v igri z očetom uživala ter nenehno iskala njegovo bližino in mu sedela v naročju. Zaznana je bila tudi velika želja, zlasti mladoletnega A., po večjem obsegu skupno preživetega časa z očetom, kar kaže na to, da za otroka stiki z očetom ne predstavljajo takšne psihične obremenitve, ki bi pogojevala resno ogrožanje njunega telesnega in duševnega razvoja. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo tudi na poročilo Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave ... z dne 3. 8. 2018, iz katerega izhaja, da na podlagi zbranih obvestil, obsegajočih tudi pediatrični pregled obeh otrok, ni bilo zaznati kakšnih posebnosti. Prav tako v dokumentaciji CSD ni bilo nikoli izpostavljeno kakršnokoli nasilje dolžnika nad otrokoma. Tudi v vrtcu niso opazili znakov čustvene stiske ali sprememb v vedenju otrok. Res je bilo mnenje sodne izvedenke klinične psihologije H. H. narejeno pred zatrjevanim očitanim dogodkom, vendar je prvo sodišče iz mnenja povzelo le splošne osebne značilnosti dolžnika. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da dolžnik ni agresiven, je neodločen in podredljiv, njegove sposobnosti empatije so zadostne, otroka ima rad, prepoznava njune razvojne potrebe in jim sledi, zato je nevarnost, da bi dolžnik otroka zanemarjal, glede na njegove osebne značilnosti, majhna.

8. Prvo sodišče je sledilo mnenju CSD, da stiki pod nadzorom niso potrebni, in je hkrati, v nasprotju s pritožbenim očitkom, sledilo tudi njegovemu predlogu, da pred odločitvijo pridobi še poročilo okrožnega državnega tožilstva. Iz obvestila Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 19. 9. 2018 izhaja, da je bila kazenska ovadba zoper dolžnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja zavržena. Sodišče prve stopnje ni spregledalo sprožilnega faktorja za izdajo začasne odredbe, kot to upnica v pritožbi zmotno meni. Res je mladoletni A. na policiji, ko je bil z otrokoma opravljen razgovor v prisotnosti matere, potrdil dogodek, ki ga je v predlogu izpostavila mati, vendar pa v postopku s stopnjo verjetnosti ni bilo izkazano, da bi se dogodek zgodil, oziroma s stopnjo verjetnosti ni bilo izkazano, da bi dogodek za otroka predstavljal takšno psihično obremenitev, ki bi pogojevala resno ogrožanje njunega telesnega in duševnega razvoja, zaradi česar bi bila na mestu prepoved stikov oziroma omejitev stikov na stike pod nadzorom. Navedenih ugotovitev tudi ne omaja v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je upnica zoper dolžnika vložila zahtevo za preiskavo.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 v nadaljevanju ZPP