Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor udeleženca J. U. proti sklepu zemljiškoknjižne referentke, Dn. št. 7477/2003 z dne 4.3.2008, zavrnila in sklep v izpodbijanem delu potrdila.

Proti odločitvi zemljiškoknjižne sodnice se je udeleženec J. U. pravočasno pritožil, zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Navaja, da vztraja pri ugovornih navedbah, da vsebina posameznih podatkov in njihovo zaporedje v zemljiškoknjižnem predlogu ni enaka vsebini predpisanega zemljiškoknjižnega obrazca. Do teh ugovornih navedb se sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo. Tudi ne drži, da so bili za vpis izpolnjeni vsi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Do odločanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, lahko pride šele, če so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu. V konkretnem primeru temu ni bilo tako (2. odstavek 139. člena ZZK-1). Navaja, da je v predlogu (na drugi strani) napačno navedena tudi katastrska občina. Tudi iz tega razloga bi moralo sodišče predlog zavreči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da je predlagatelj zemljiškoknjižnega vpisa v predlogu navedel napačno katastrsko občino, iz listin v spisu ne izhaja. Sporna parcela št. 986/1 je v predlogu označena s k.o. Š., sicer pa ta navedba predstavlja tudi nedovoljeno pritožbeno novoto. V ugovoru kaj takega pritožnik ni navajal. Pravilno sta zemljiškoknjižna referentka in zemljiškoknjižna sodnica presodili tudi, da so bile v konkretnem primeru izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu. Ni mogoče govoriti o tem, da predlog ni bil v skladu z 2. odstavkom 139. člena ZZK-1. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem. Da podatki ne bi bili vpisani po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem, udeleženec niti ne navaja niti temu ni tako. Da predlog ne vsebuje besedice "pridobitve", da navaja "na" nepremičnini namesto "pri" nepremičnini, da je pridobitelj lastninske pravice označen kot "gospodarska družba" pa seveda na pravilnost vsebine podatkov ne more vplivati. Da je tudi te ugovorne navedbe sodišče prve stopnje štelo za neutemeljene, je razvidno že iz tega, ker je zemljiškoknjižna sodnica ugovor v celoti zavrnila. Kljub temu, da se do teh ugovornih navedb ni izrecno opredelila, je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, saj odločitev temelji samo na listinah, ki so v spisu, ki pa jih lahko oceni tudi pritožbeno sodišče (358. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, sklep zemljiškoknjižne sodnice potrdilo in odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).