Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, dolžna pa je v 15 dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 410,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 12.344,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2018 do plačila. Obenem mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.238,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Tožena stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma podredno, da sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje plačilo najemnine za opažno opremo, tožena stranka pa sklenitev najemne pogodbe zanika in trdi, da njen zakoniti zastopnik A. A. pogodbe nikoli ni podpisal in da najetega blaga ni nikoli prevzela. B. B. pa naj ne bi imel pooblastila za sklepanje pravnih poslov za toženo stranko. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je vpogledalo pisne dokaze, zaslišalo zakonita zastopnika obeh pravdnih strank ter imenovalo izvedenca za forenzično – kriminalistično tehnične preiskave rokopisov in podpisov, presodilo, da je tožeča stranka preko B. D. oziroma B. B. stopila v stik s toženo stranko, nato pa v poslovnih prostorih tožene stranke na naslovu S., s toženo stranko sklenila najemno pogodbo tako, da jo je za toženo stranko podpisal njen zakoniti zastopnik A. A.1 Izvedenec dr. C. C. v postopku izdelave izvedenskega mnenja originalnega izvoda najemne pogodbe s prilogama ni uspel pridobiti, od tožeče stranke pa je pridobil tri primerjalne dokumente oziroma tri primerjalne podpise, pri čemer je A. A. zavrnil, da naj bi šlo za njegove podpise. Izvedenec je poleg tega primerjalne podpise A. A. odvzel na način, da se je A. A. pod njegovim nadzorom večkrat podpisal pod različnimi pogoji, ti podpisi pa se bistveno razlikujejo od podpisov na sporni najemni pogodbi s prilogama. Napisani so namreč čitljivo z imenom in priimkom oziroma z začetnico "A" (med tem ko gre pri spornih podpisih za skrajšane podpise). Sporne podpise na najemni pogodbi in na dveh prilogah je izvedenec primerjal tudi s podpisom A. A. na zapisniku naroka za glavno obravnavo z dne 9. 9. 2020, vendar je ugotovil, da ima podpis specifične razlike v pisalnih posebnostih, zato tudi s tem podpisom ni mogel primerjati spornih podpisov v najemni pogodbi s prilogami. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je A. A. izvedencu pogojno prepoznal kot svoj podpis na sporni najemni pogodbi in na prvi prilogi te pogodbe, medtem ko je zavrnil možnost, da bi bil podpis na drugi prilogi pogodbe njegov, in sicer ko izvedenec A. A. ni predočil celotne najemne pogodbe s prilogami s podpisi, temveč le podpise. Na naroku dne 14. 4. 2021 je sicer A. A. izpovedal, da naj bi to pomenilo le, da sta podpisa podobna njegovemu, čemur pa sodišče prve stopnje ni verjelo. Čeprav je izvedenec ocenil, da zanesljivega mnenja ne more podati, je kljub temu lahko stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba. Izvedenec je pojasnil, da je obravnavane podpise mogoče uvrstiti v standard vplivnega podpisa, to je podpisa, pri katerem je treba upoštevati možnost, da ga je pisec namerno preoblikoval. Upoštevajoč izvedensko mnenje, nasprotujoče si trditve tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika (o tem, ali je podpis njegov), verodostojno izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke in po oceni prvostopenjskega sodišča neverodostojno izpovedbo A. A., je prvostopenjsko sodišče prišlo do zaključka, da je zakoniti zastopnik tožene stranke A. A. v poslovnih prostorih tožene stranke podpisal najemno pogodbo z obema prilogama, ki je tudi žigosana z žigom tožene stranke.
6. Pritožnica v pritožbi vztraja pri navedbah, da najemne pogodbe ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, pač pa gre za ponarejene podpise. Sodišču prve stopnje očita, da se je oprlo na mnenje izvedenca, čeprav je ta sam pojasnil, da ne more popolnoma ugotoviti, ali je podpis na pogodbi res podpis A. A. Navedena pritožbena izvajanja po oceni pritožbenega sodišča ne morejo ovreči prepričljivega dokaznega zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na celoviti presoji dokazov in navedb v skladu z 8. členom ZPP. Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo. Upoštevalo je, da je bila pogodba sklenjena v poslovnih prostorih tožene stranke, žigosana z žigom tožene stranke, iz predložene e-pošte pa je razvidno, da je tožena stranka s tožečo komunicirala preko elektronskega naslova z domeno info@...si, glede katere je zakoniti zastopnik A. A. v svojem zaslišanju pojasnil, da mora uporabo te domene odobriti on sam. Glede na nasprotujočo si izpovedbo obeh zakonitih zastopnikov je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča logično, da je sodišče prve stopnje poklonilo vero izpovedbi zakonitega zastopnika tožeče stranke, upoštevajoč, da si celo trditve tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika o tem, kateri podpis je njegov, nasprotujejo med seboj. Pojasnila, s katerimi zakoniti zastopnik tožene stranke razlaga, zakaj je prišlo do nejasnosti pri njegovem pogojnem priznanju nekaterih podpisov na spornih dokumentih pri izvedencu, so glede na vse okoliščine neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje glede pravnorelevantnih dejstev o sklenitvi najemne pogodbe logična, prepričljiva in notranje skladna ter je drugačna interpretacija, ki jo ponudi pritožba, ne more omajati.
7. Navedeno velja tudi za dokazno oceno v zvezi z navedbo tožene stranke, da blaga ni prevzela, saj naj tudi CMR transportni dokument ne bi bil zadosten dokaz glede prevzema. Pri tem pritožnica prezre, da prevzema blaga ne potrjujejo zgolj CMR-ji, pač pa tudi druge listine v spisu, izdajnice in predvsem e-pošta. Iz slednje je razvidno, da tožena stranka z elektronskega naslova z domeno info@...si tožeči stranki nikoli ni osporavala prevzema blaga, pač pa je po prejemu dobavnice, CMR-ja in računa zgolj prosila, da se izstavi račun na drugo družbo, česar tožeča stranka ni sprejela, tožena stranka pa je nato v nadaljevanju odpovedala naročilo. Takšen potek dogodkov ne utemeljuje izvajanj tožene stranke, pač pa potrjuje navedbe tožeče stranke.
8. Pritožnica ne more uspeti niti z očitkom, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče E. E., saj je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da izvedba navedenega dokaza ni potrebna.
9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene, prav tako pa tudi razlogi, ki jih mora sodišče druge stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).
10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroke, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in tožeči stranki priznalo 500 točk po Odvetniški tarifi za sestavo odgovora na pritožbo, 50 točk za poročilo stranki, 2 % materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.
1 V trditvah pravdnih strank se pojavljata različna priimka osebe, pri čemer pa med strankama ni sporno, da imata v mislih isto osebo (B. D. oziroma B. B.).