Jedro

V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna nerazdelno tožnici plačati znesek 40.548,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Tožnica v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja prvega toženca, čeprav vplivno območje večstanovanjske stavbe prvega toženca zajema njeno stanovanjsko hišo. Upravni enoti Grosuplje očita, da v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ni ravnala dovolj strokovno, saj mora skrbeti za interese vseh (ne le investitorja), ki jih postavitev novega objekta zadeva. Zato bi morala tožnico obvestiti o upravnem postopku in ji omogočiti, da bi lahko pravočasno zavarovala svoje interese. Poudarja, da so zaradi izgradnje večstanovanjske stavbe 8 metrov od njene hiše bistveno spremenjeni njeni pogoji bivanja (odvzeta ji je sončna svetloba, razgled, mir in zasebnost), da imisije presegajo tolerančni prag, in da je zato njena nepremičnina bistveno manj vredna. Prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev določb postopka, ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke in za zaslišanje A. S. kot priče. Ne sprejema zavrnitvenega razloga sodišča, da je bila postavitev izvedenca gradbene stroke predlagana samo za oceno škode. Izvedenec bi namreč v okviru ocene škode pojasnil tudi, ali je gradnja v skladu s prostorskim ureditvenim planom in do kod sega vplivno območje večstanovanjske stavbe. Zatrjuje tudi kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena obema tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Uvodoma velja pojasniti, da revizijsko sodišče na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na argumentirano in konkretizirano revizijsko trditev o relevantnih procesnih kršitvah (primerjaj prvi odstavek 371. člena ZPP). Zgolj trditev, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ti nejasni in da so odločilna dejstva v nasprotju z listinami v spisu, ne predstavlja argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah. Glede revizijske trditve, ki meri na kršitev iz drugega odstavka 287. člena ZPP, pa zadostuje že odgovor, da je sodišče prve stopnje razumno utemeljilo, zakaj je predlagana dokaza za zaslišanje A. S. kot priče in za postavitev izvedenca gradbene stroke zavrnilo. Zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

7. V tej zadevi tožnica uveljavlja premoženjsko škodo zaradi manjvrednosti njene stanovanjske hiše, ker naj bi ji novozgrajeni objekt prvega toženca s 27 stanovanji in parkirišči odvzel sončno svetlobo, razgled, mir in zasebnost. Drugi toženki pa očita, da upravni organ ni poskrbel, da bi bila (tožnica) vključena v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja prvemu tožencu, tako da ji je onemogočil zaščito njenih pravnih interesov.

8. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine, parc. št. 46/1 in 48/2, obe k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem. Prvi toženec je investitor poslovno stanovanjskega objekta na sosednjem zemljišču, parc. št. 40/8 iste k. o., na katerem je pred tem stala enodružinska stanovanjska hiša. Prvi toženec je z gradnjo spornega objekta začel na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 2004, naknadno pa je bilo zaradi ugotovitev inšpekcijskega nadzora v letu 2006 izdano novo gradbeno dovoljenje, ki je prav tako postalo pravnomočno. Prvi toženec je za sporni objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje. Tožnica v nobenem od postopkov ni bila udeležena kot stranska udeleženka, predlagala je sicer obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja iz leta 2004, a ni bila uspešna. Ugotovljeno je bilo, da se nepremičnini nahajata v gosto poseljenem naselju, kjer so odmiki med stavbami v celotnem naselju majhni, da gre za območje prehoda med večstanovanjskimi in enodružinskimi zgradbami, da je v naselju več večstanovanjskih zgradb, ki imajo podoben vpliv na sosednje hiše kot sporni objekt, da so osončenost, razgled, mir in intimni prostor približno enaki v vsej bližnji okolici in da vpliv sporne nepremičnine na tožničino hišo v ničemer ne izstopa, ter da ni dokazano, da bi bil vpliv gradnje prvega toženca na nepremičnino tožnice takšen, ki presega krajevno običajno mero in povzroča znatno škodo. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče(1).

10. Upoštevajoč dejansko ugotovitev, da ni dokazano, da bi bil vpliv gradnje prvega toženca na nepremičnino tožnice takšen, ki presega krajevno običajno mero in povzroča znatno škodo, sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno v celoti zavrnili tožbeni zahtevek zoper prvega toženca.

11. Glede tožbenega zahtevka zoper drugo toženko je nadalje ugotovljeno, da je Upravna enota Grosuplje preverila, da je projekt prvega toženca skladen s prostorskim aktom in tudi, da je projekt (za pridobitev gradbenega dovoljenja v obeh primerih) izdelan s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za projektanta (v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1), ter da tožnica ekspertnega mnenja v postopku za izdajo gradbenega dovoljena iz leta 2004 in 2006 v skladu s tedaj veljavnim 64. členom ZGO-1 (ki bi ji omogočal vključitev v ta postopek)(2) ni predložila. Zato se je strinjati z zaključkom sodišč prve in druge stopnje, da razlog, da tožnica ni bila udeležena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ni na strani upravnega organa, pač pa na tožničini strani. Ker torej upravni organ ni ravnal protipravno, ko tožnici ni omogočil sodelovanja v postopku, sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno v celoti zavrnili tudi tožbeni zahtevek zoper drugo toženko.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VS RS III Ips 12/2011. Op. št. (2): Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je pristojni upravni organ za gradbene zadeve določil stranke v postopku, prikazano napačno, mora za svoje trditve predložiti dokaz. Kot dokaz se šteje ekspertno mnenje pravne ali fizične osebe, ki ima v skladu s predpisi o varstvu okolja pridobljeno pooblastilo za izdelavo poročil o vplivih na okolje (prvi odstavek tedaj še veljavnega 64. člena ZGO-1).