Jedro

Vsakemu vozniku mora biti jasno, da je že zaradi odstranjevanja snega z njegovega vozila potrebno biti pri hoji znotraj boksa, kjer je zelo malo prostora od enega do drugega vozila, pozoren na tla ob vozilu, ker se tam nahaja sneg, ki ga odstranjujejo z vozil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v zvezi s poškodbo noge, ker tožnik ni uspel dokazati, da mu je škoda nastala kot posledica opustitve delodajalčevih ukrepov v zvezi z vzdrževanjem pohodnih poti v zimskem času.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik zadolžen zgolj za odstranjevanje snega z vozila, ne pa za odstranjevanje snega ob vozilu. Tožnik je padel, ker je bil ob vozilu, ki ga uporablja za delo, led, ki je bil prekrit s snegom. Sodišče se z vprašanjem, čigava je bila dolžnost, da očisti parkirišče, ga posuje s soljo in odstrani ledene površine, ni ukvarjalo. Tožnikov delodajalec ni poskrbel, da bi bilo parkirišče za delovna vozila, kjer so se gibali delavci zavarovanca tožene stranke, varno za uporabo. Če tožnikov delodajalec parkirišča ni mogel očistiti zaradi parkiranih vozil, bi moral poskrbeti za drugačno parkiranje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je zavarovanec tožene stranke kot delodajalec opustil kakšno svojo dolžnost oziroma je ravnal neskrbno, ker v zimskem času, pred prihodom delavcev na parkirišče delovnih vozil, le-tega ni splužil, odstranil ledu in ga posul s soljo.

6. Bistvo in smisel tožnikovih trditev je, da je padel zaradi ledu, ki je bil prekrit z novo zapadlim snegom v parkirnem boksu, kjer so bila parkirana delovna vozila, ko je z vozila čistil novo zapadli sneg. Tožnikov pritožbeni očitek je mogoče strniti v tezo, da bi moral zavarovanec tožene stranke, torej njegov delodajalec poskrbeti, da tožniku medtem, ko bi odstranjeval sneg z delovnega vozila, ne bi bilo potrebno hoditi po novo zapadlem snegu, ki je prekrival led. V pritožbenem postopku ostaja odprto vprašanje, kako bi delodajalec tožnika moral organizirati delovni proces, da delavci ne bi mogli pasti in se poškodovati, ko bi v zgodnjih jutranjih urah odstranjevali sneg z vozil. 7. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku uprla z navedbami, da objektivno ni mogoče, da bi delodajalec vsak trenutek zagotovil popolno očiščeno parkirišče delovnih vozil v zimskem času in da je realno pričakovati, da so tla v določeni meri spolzka in se je zato po zunanjih površinah treba gibati previdneje kot sicer. Delovna obveznost delavca ni bila samo očistiti vozilo, ampak tudi površino ob vozilu, če pa tega ne bi mogel narediti, bi moral o tem obvestiti skrbnika tehnične baze.

8. V pritožbenem postopku ni več spora o okoliščinah: - da je največ snega zapadlo od četrtka 22. 2. 2018 do petka 23. 2. 2018 do 7. ure zjutraj; - da je v petek tožnik prišel v službo, očistil sneg z delovnega vozila in ga brez težav odpeljal iz cestne baze; - da se je tožnik v petek vrnil na parkirišče, parkiral delovno vozilo in odšel domov; - da je med vikendom do ponedeljka zapadlo nekaj manj kot 4 cm snega; - da so bile vse dostopne in dovozne poti do parkirišča delovnih vozil primerno očiščene; - da boksi, na katerih parkirajo službena vozila, 23. 2. 2018 niso bili pluženi, ker je večina delovnih vozil ostala na parkirišču in to ni bilo mogoče. 9. Tudi pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje v 8. točki obrazložitve, da je bila v zimskem času naloga voznika delovnega vozila ne le odstranjevanje snega z vozila, ampak po očiščenju vozila tudi odstranitev snega okoli vozila, za kar so delavci imeli na voljo ne le metlo, ampak tudi lopato. To je edino logično, ker je sneg, ki ga vozniki pometejo z vozila, potrebno odstraniti tudi iz boksov okoli vozila, da lahko varno zapustijo parkirišče. Zaradi zagotavljanja varnosti delavcev v času snežnih padavin, ko parkirišča delovnih vozil ni mogoče čistiti strojno, ker vozila ostanejo v boksih, ker se na gradbišču ne dela, je tožnikov delodajalec delovni proces organiziral tako, da so morali vozniki delovnih vozil v času snežnih padavin na delovno mesto priti uro pred ostalimi delavci, da so delovna vozila in bokse očistili in varno zapustili parkirno mesto.

10. Za potrebe tega postopka se pokaže kot prirejena izpovedba pritožnika, da je v noči pred njegovim padcem snežilo, da je bilo na kombiju 15 cm snega in da zato ni videl ledu, ki je bil pod snežno odejo. Na tožnikovem vozilu v ponedeljek ni moglo biti več kot 4 cm snega, ker je v petek zjutraj, ko je bila višina novo zapadlega snega najvišja, le-tega že očistil z vozila in po lastnih navedbah brez težav zapustil parkirišče. Vsakemu vozniku mora biti jasno, da je že zaradi odstranjevanja snega z njegovega vozila potrebno biti pri hoji znotraj boksa, kjer je zelo malo prostora od enega do drugega vozila, pozoren na tla ob vozilu, ker se tam nahaja sneg, ki ga odstranjujejo z vozil. 11. Kritičnega dne pritožnik očitno ni posvetil nikakršne pozornosti, kakšna so tla neposredno ob parkiranem vozilu. Ne gre prezreti, da je zaradi padavin 22. 2. 2018 pritožnik v petek, 23. 2. 2018 zjutraj moral odstraniti z vozila večjo količino snega, če potem z lopato ni odstranil snega iz boksa, je povsem mogoče, da se je zaradi nihanja temperature med dnevom in nočjo v parkirnem boksu okoli vozila naredil led, ki ga je prekrilo 4 cm snega, ki je padel med vikendom. Iz izpovedbe tožnika ne sledi, da bi iz boksa v petek zjutraj odstranjeval sneg, zato je povsem mogoče, da se je ta zaradi nihanja temperature med dnevom in nočjo podnevi talil in ponoči pomrznil. Nastanek ledenih zaplat v boksu je zato bolj verjetno posledica opustitve pritožnikove delovne dolžnosti kot pa opustitev njegovega delodajalca, ki je očistil vse pohodne poti in parkirišča, ki so bili dostopni, čiščenje boksov pa naložil voznikom vozil, ki so čistili tudi v boksih parkirana vozila.

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni zagrešilo uradoma upoštevanih procesnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Tožnik, ki je v pritožbenem postopku propadel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP)