Jedro

Toženka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da pogoji za predlagano spremembo ODRF niso izpolnjeni, saj bi to pomenilo neučinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra. Vendar pa toženka, kot utemeljeno uveljavlja tožnik, izpodbijane odločbe ni obrazložila tako, da bi bil mogoč njen preizkus.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 38111-49/2021/5 z dne 12. 7. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 38111-107/2017/4 z dne 10. 11. 2017, oziroma odločbe dodelitvi radijskih frekvenc, št. 38111-56/2021/5 z dne 31. 5. 2021, za radijsko frekvenco Paka 105,0 MHz, na način, da se oddajna frekvenca spremeni iz 105,0 MHz na 88,9 MHz.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (v nadaljevanju ODRF) niso izpolnjeni pogoji iz Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uporaba radijske frekvence 88,9 MHz na oddaji lokaciji Paka bi predstavljala neučinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, saj je območje pokrivanja te radijske frekvence relativno majhno, obstaja tudi velik medsebojni vpliv z geografsko in frekvenčno sosednjimi radijskimi frekvencami (predvsem Slovenj Gradec 88,9 MHz). Toženka pojasnjuje delovanje frekvence Paka 88,9 MHz v preteklosti, ta frekvenca je predstavljala dopolnilno oziroma nadomestno pokrivanje na območju. Presoja vpliva radijske frekvence Topolšica 105,2 MHz je bila izvajana že v upravnih postopkih pred razdružitvijo radijske frekvence Plešivec 107,8 MHz; v teh postopkih je tožnik navedel, da omenjena radijska frekvenca izpolnjuje njegova pričakovanja in da se strinja z njeno dodelitvijo. Navedel je tudi, da je razmik 200 kHz med frekvencama Topolšica 105,2 MHz in Paka 105,0 MHz zanj sprejemljiv. Frekvenca Paka 105,0 MHz je bila predvidena za pokrivanje območja Velenja do Šoštanja, po javnem razpisu je bila dodeljena na oddajni lokaciji Velenje 2, na vlogo takratnega imetnika frekvence pa je bila oddajna lokacija spremenjena na Pako. Uporaba omenjene frekvence na navedeni lokaciji po mnenju toženke predstavlja najučinkovitejši način za pokrivanje tega območja. Glede predlagane nadomestitve frekvence na lokaciji Slovenj Gradec iz 105,2 MHz na 105,0 MHz (po izklopu te frekvence na lokaciji Paka) toženka (ob sklicevanju na dolžnost upoštevanja sporazuma Ženeva 84) ugotavlja, da bi ta frekvenca povečano vplivala na sprejem avstrijske radijske frekvence Klagenfurt 1 104,9 MHz in obratno, uporaba frekvence Slovenj Gradec 105,0 MHz pa bi povzročala motnje sprejema frekvence Paka 105,0 MHz. Navedbe tožnika, podane v drugem upravnem postopku (razdružitev frekvence Plešivec 107,8 MHz), so brezpredmetne, sicer pa iz dokumentacije omenjenega postopka izhaja, da tožnik tovrstnega predloga takrat ni podal, pač pa je podal le mnenje, do katerega se je toženka opredelila. Glede tožnikovih navedb, da bi po spremembi radijske frekvence tudi radijski program Radio Si na frekvenci 104,1 MHz lahko prešel nazaj na H polarizacijo, toženka pojasnjuje, da vloge A. za spremembo polarizacije ni prejela, na predlog tožnika pa takšne spremembe ni mogoče izvesti. Toženka pojasnjuje še, da število potencialnih poslušalcev določene radijske postaje ne more biti edino oziroma ključno merilo za presojo učinkovite uporabe radijskih frekvenc; toženka je namreč dolžna vse prebivalce Republike Slovenije obravnavati kolikor je mogoče enako ter skrbeti, da je sprejem različnih radijskih postaj zagotovljen tudi na redkeje poseljenih in komercialno manj zanimivih področjih. Toženka mora prispevati tudi k uresničevanju usmeritev, namenjenih spodbujanju pluralnosti medijev. V primeru med seboj nezdružljivih radijskih frekvenc (Paka 88,9 MHz, Slovenj Gradec 88,9 MHz in Dravograd 88,9 MHz) toženka radijsko frekvenco podeli na taki oddajni lokaciji in s takšnimi parametri, da ne prihaja do medsebojnega motenja. Za pokrivanje območja Velenja je podeljenih več radijskih frekvenc kot za pokrivanje nekaterih drugih področij, npr. območja Slovenj Gradca. Z začetkom uporabe frekvence Topolšica 105,2 MHz pa je zaradi medsebojnega vpliva onemogočena uporabe sicer proste frekvence Slovenj Gradec 105,2 MHz, ki bi jo toženka lahko podelila prek javnega razpisa in tako omogočila slišnost programa, ki na tem območju še ni slišen. Predlagana sprememba frekvence bi pomenila neučinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, zato je toženka, na podlagi tretjega odstavka 57. člena v zvezi s 3. točko tretjega odstavka 35. člena ZEKom-1, tožnikovo vlogo zavrnila.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj toženka za svoje ugotovitve ni ponudila konkretnih in utemeljenih dokazov. To predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Namen tožnika je bil, da odpravi zatečeno stanje pri uporabi frekvence Paka 105,0 MHz po vklopu frekvence Topolšica 105,2 MHz, s čemer bi se radijske frekvence učinkoviteje uporabljale. Za izhodišče pri presoji bi toženka morala nujno izvesti vsaj kvantitativno primerjavo območij pokrivanja obstoječega stanja frekvence Paka 105,0 MHz in stanja, ki bi ga prinesla predlagana sprememba frekvence (na podlagi preverbe elektrotehničnih parametrov in simulacije pokrivanja z orodjem ATDI). Šele na podlagi teh podatkov (ki jih očitno nima) bi toženka lahko ugotovila, kaj je učinkovitejša raba radijskih frekvenc. Toženka se zgolj površno opisno opredeljuje do frekvence Paka 88,9 MHZ, glede frekvence Paka 105,0 MHz pa ne izvede nikakršne presoje vpliva, saj naj bi to že preverjala v nekem drugem, s predmetnim nepovezanem postopku. Tam opravljena presoja vplivov se nanaša na drugačno dejansko stanje in nima nič s predmetnim postopkom, tožnikovo strinjanje s tedaj dodeljeno frekvenco ni podlaga za toženkino opustitev obveznosti. Prejšnji postopek se je nanašal na razdruževanje "time-share" oddajanja, ko sta dve radijski postaji zasedali isti oddajnik. Tožnik je v navedenem postopku dobil novo frekvenco Topolšica 105,2 MHz, kar je imelo določen vpliv na tožnikovo frekvenco Paka 105,0 MHz, a je na to vseeno pristal z željo, da vendarle pride do razdružitve, saj bi nasprotno zanj pomenilo večjo škodo. To pa ne pomeni, da se je odpovedal pravici predlagati učinkovitejšo izrabo radiofrekvenčnega spektra. Dodatno izpostavlja, da je v omenjenem času na obeh frekvencah oddajal program mreže Radio Center, zato je bila bližina frekvenc manj relavantna, po odločitvi toženke pa je tožnik moral na eni od frekvenc spremeniti program, kar bližino frekvenc postavlja v povsem drugo luč - medsebojni vplivi se sedaj odražajo bolj negativno. To je vsekakor upravičen razlog za zahtevo po menjavi frekvence na sproščeno frekvenco Paka 88,9 MHz, saj gre za bistveno spremembo okoliščin. V omenjenem postopku se toženka ni opredelila do mnenja tožnika glede primernejše uporabe omenjene frekvence, pač pa je tožnika napotila na ločen postopek, ki ga je ta tudi sprožil.

4.V izpodbijani odločbi toženka navaja, da je bila frekvenca Paka 88,9 MHz mišljena kot dopolnilna frekvenca oddajniku Plešivec 107,8 MHz in je zato neprimerna za samostojno dodelitev. Glede tega tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti izjave; če bi mu jo dala, bi lahko ugovarjal, da tudi sam omenjene frekvence ne bi uporabljal samostojno, pač pa v kombinaciji z njegovimi drugimi frekvencami na tem območju.

5.Toženka pri presoji možnosti za vklop frekvence Slovenj Gradec 105,0 MHz ni predstavila nobenih izračunov, ki bi bili podlaga za njen zaključek. Prav tako je nesmiselno zatrjevanje motenj, ki bi jih vklop oddajne lokacije Slovenj Gradec 105,0 MHz povzročil na oddajno lokacijo Paka 105,0 MHz, ker je bil predlog tožnika, da se slednja izklopi (in prestavi na Slovenj Gradec).

6.Toženkino sklicevanje na to, da s strani A. ni prejela zahteve za spremembo polarizacije, je neskladno z njeno zakonsko zadolžitvijo za skrb za učinkovito izrabo frekvenc. Toženki je poznano veliko nezadovoljstvo A. s trenutnim stanjem, ob reševanju pritožb s tem v zvezi je bil na pogovore k njej klican tudi tožnik. Nejasno je tudi, kako bi lahko A. zahtevala spremembo polarizacije, če trenutno stanje še ni takšno, da bi to lahko dopuščalo. Toženka bi A. lahko vsaj obvestila o možnosti za spremembo polarizacije. Skladno s tretjim odstavkom 57. člena ZEKom-1 je sprememba ODRF mogoča tudi zunaj območja pokrivanja, če to zagotavlja večjo učinkovitost uporabe radijskih frekvenc ter taka sprememba ne posega v koristi drugih imetnikov ODRF.

7.Toženka je opustila dolžno preverjanje in presojo vplivov, tožniku pa ni omogočila izjasnitve glede njenih ugotovitev, s čemer je kršila načelo kontradiktornosti. V predmetni zadevi tudi ni podlage za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

8.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Ponavlja, da bi bilo območje pokrivanja s podelitvijo frekvence Paka 88,9 MHz relativno majhno, zaradi interferenc bi bila otežkočena tudi planirana podelitev nekaterih bližnjih frekvenc (npr. Slovenj Gradec 88,9 MHz). Toženka je upoštevala tudi, da je na oddajni lokaciji Paka najbolj primeren imetnik frekvence 105,0 MHz prav tožnik, ki je tudi imetnik frekvence Topolšica 105,2 MHz. Razdalja med omenjenima oddajnima lokacijama je 15 km, frekvenčni razmik pa 200 kHz, zaradi česar toženka frekvence Paka 105,0 MHz drugemu imetniku ne bi mogla učinkovito podeliti. Frekvenco 88,9 MHz je bolj učinkovito uporabiti na lokaciji Slovenj Gradec, ki jo bo toženka podelila prek javnega razpisa. Dodatno je toženka upoštevala, da je v postopku razdružitve "time-share" (časovne delitve) frekvence Plešivec 107,8 MHz prejela tožnikovo strinjanje z ohranitvijo frekvence 105,0 MHz. Navedbe tožnika, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ne zdržijo. Tožnik je sicer ponudil več razlogov, da bi bilo oddajanje na predlagani frekvenci bolj učinkovito, vendar je toženka vse razloge argumentirano zavrnila. Ne drži navedba, da naj bi tožnik z oddajanjem na predlagani frekvenci dosegel bistveno več poslušalcev, tudi sicer pa to ne more biti edino merilo za presojo učinkovite rabe frekvenc. Glede možnosti nadomestitve frekvence Slovenj Gradec 105,2 MHz s frekvenco 105,0 MHz (po izklopu slednje frekvence na oddajni lokaciji Paka) toženka pojasnjuje, da so tožnikova pričakovanja nerealna. Imetniki radijskih frekvenc nimajo na zakonu utemeljenega pričakovanja, da bo toženka zaradi želene spremembe oddajne frekvence na eni lokaciji prestrukturirala radiofrekvenčni spekter na širšem sosednjem območju, samo zato, da bi ugodila postavljeni zahtevi. Ne glede na to je toženka preverila, kaj bi pomenila uporaba frekvence Slovenj Gradec 105,0 MHz, in ugotovila, da bi bila predlagana sprememba neučinkovita. Toženka vztraja tudi pri ostalih stališčih iz izpodbijane odločbe. Pojasnjuje še, da ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pred izdajo izpodbijane odločbe pa je tožniku omogočila izjasnitev glede vseh ugotovitev. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

9.Tožnik v nadaljnjih pripravljalnih vlogah odgovarja na navedbe toženke v odgovoru na tožbo in dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi. Vztraja, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.

K I. točki izreka:

10.Tožba je utemeljena.

11.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo ODRF z dne 31. 5. 2021 (ki je nadomestila ODRF z dne 10. 11. 2017) za radijsko frekvenco Paka 105,0 MHz, na način, da se oddajna frekvenca spremeni iz 105,0 MHz na 88,9 MHz.

12.Materialnopravno podlago odločanja v zadevi predstavlja ZEKom-1, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe. Ta je v tretjem odstavku 57. člena določal, da je sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika mogoča samo v okviru območja pokrivanja iz te odločbe in to tako, da se s tem ne posega v pravice drugih ter pod pogoji tega zakona; kadar gre za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, je sprememba mogoča tudi zunaj območja pokrivanja, če taka sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zagotavlja večjo učinkovitost uporabe radijskih frekvenc ter taka sprememba ne posega v koristi, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona. V petem odstavku 57. člena je ZEKom-1 (med drugim) določal, da toženka ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V 3. točki tretjega odstavka 35. člena pa je ZEKom-1 določal, da toženka z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi, če dodelitev radijske frekvence ne bi bila skladna z učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra.

13.Toženka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da pogoji za predlagano spremembo ODRF niso izpolnjeni, saj bi to pomenilo neučinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra. Vendar pa toženka, kot utemeljeno uveljavlja tožnik, izpodbijane odločbe ni obrazložila tako, da bi bil mogoč njen preizkus.

14.Tožnik je tekom postopka pred toženko uveljavljal, da bi uporaba frekvence Paka 88,9 MHz (namesto obstoječe frekvence Paka 105,0 MHz) pomenila učinkovitejšo izrabo radiofrekvenčnega spektra. V tem okviru je med drugim uveljavljal, da bi s predlagano frekvenco dosegel bistveno večje število poslušalcev kot z obstoječo frekvenco. Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s tem navede, da je območje pokrivanja radijske frekvence 88,9 MHz "relativno majhno" ter da število poslušalcev ni edino oziroma ključno merilo za presojo učinkovite rabe radijskih frekvenc. Vendar pa toženka tako postavljenih argumentov z ničemer ne konkretizira. Toženka tako ne navede konkretno, kakšno je območje pokrivanja obstoječe frekvence in kakšno bi bilo območje pokrivanja predlagane frekvence, tako pa tudi ni mogoče ugotoviti, kaj konkretno predstavlja podlago za njen zaključek, da je območje pokrivanja radijske frekvence Paka 88,9 MHz "relativno majhno". Da bi v konkretnem postopku (ali pa za namen tega) toženka izvedla kakršnekoli meritve, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Toženka prav tako ne pojasni, kako konkretno naj bi predlagana sprememba frekvence negativno vplivala na to, da bi bil radijski sprejem zagotovljen tudi na "redkeje poseljenih in komercialno manj zanimivih območjih", kar je, kot navaja v izpodbijani odločbi, sicer dolžna zagotavljati. Prav tako toženka z ničemer ne pojasni, na kakšni podlagi slednji kriterij šteje za pomembnejšega od kriterija števila poslušalcev, na katerega se sklicuje tožnik.

15.Toženka v izpodbijani odločbi dalje ugotavlja, da je tožnik imetnik tako frekvence Topolšica 105,2 MHz, kot Paka 105,0 MHz, ter da je v predhodnih postopkih pred toženko izjavil, da je 200 kHz razmik med frekvencama zanj sprejemljiv. V odgovoru na tožbo toženka dodatno navaja, da zato, ker gre za bližnji frekvenci, frekvence Paka 105,0 MHZ drugemu imetniku ne bi mogla učinkovito podeliti. Vendar pa toženka ob tem spregleda zatrjevanje tožnika, ki je že v postopku pred njo uveljavljal, da na njegovih frekvencah Topolšica 105,2 in Paka 105,0 MHz ne oddaja več istih radijskih programov (v tožbi s tem v zvezi navaja, da je program na eni od frekvenc moral izključiti iz mreže na zahtevo toženke). Do tako zatrjevanega dejstva se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila, tako pa njenega stališča, zakaj naj bi v primeru tožnika bližina omenjenih frekvenc predstavljala učinkovito izrabo radiofrekvenčnega spektra, v primeru podelitve frekvence Paka 105,0 MHz (če ta ne bi bila izklopljena) drugemu subjektu pa ne, ni mogoče preizkusiti.

16.Sodišče ob tem dodaja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede relavantnosti predhodnega postopka pred toženko (razdružitve časovne delitve frekvence Plešivec 107,8 MHz) za predmetni postopek tudi notranje neskladna. Toženka se v izpodbijani odločbi namreč po eni strani izrecno sklicuje na domnevno presojo vplivov frekvence Topolšica 105,2 MHz, izvedeno v omenjenem postopku, ter na to, da naj bi tožnik v predhodnem postopku izjavil, da se strinja s podelitvijo frekvence Paka 105,0 MHz. Hkrati pa v izpodbijani odločbi v zvezi z istim postopkom nasprotno navaja, da se o pravnomočno zaključenih upravnih postopkih v tem upravnem postopku ne odloča in da so navedbe tožnika (o tem, kakšna je bila narava njegovih izjav v omenjenem postopku) za odločitev brezpredmetne.

17.Toženka v izpodbijani odločbi izpostavlja tudi velik vpliv frekvence Paka 88,9 MHz na geografsko in frekvenčno sorodne frekvence, pri čemer izpostavlja frekvenco Slovenj Gradec 88,9 MHz (stran 4 izpodbijane odločbe). Tožnik je v postopku pred toženko zatrjeval, da je navedena frekvenca "speča" (da se program na njej ne oddaja), kar je izrecno potrdila tudi toženka (stran 2 izpodbijane odločbe). Zakaj naj bi kljub temu oddajanje na predlagani frekvenci (Paka 88,9 MHz) negativno vplivalo na oddajanje na frekvenci Slovenj Gradec 88,9 MHz (in obratno), iz izpodbijane ne odločbe ne izhaja. Toženka v tej sicer navaja, da naj bi slednjo frekvenco v prihodnje lahko podelila prek javnega razpisa, vendar ob tem ne pojasni, v čem bi lahko njeno negotovo in zgolj nameravano bodoče upravljanje z navedeno frekvenco predstavljalo upoštevno omejitev za ugoditev sedaj podanemu tožnikovem predlogu, oziroma, kako bi lahko podelitev predlagane frekvence vplivala na poseganje v pravice drugih, kar predstavlja pogoj, kot izhaja iz tretjega odstavka 57. člena ZEKom-1. Tudi s tem v zvezi izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

18.Toženka v utemeljitev izpodbijane odločbe navaja tudi, da bi imela predlagana uporaba frekvence Slovenj Gradec 105,0 MHz velik medsebojni vpliv s frekvenco Paka 105,0 MHz. Toženka ob tem spregleda, da je tožnik predlagal prenos omenjene frekvence iz oddajne lokacije Paka na oddajno lokacijo Slovenj Gradec na način, da se oddajanje na tej frekvenci z oddajne lokacije Paka ukine, do takšnega predloga pa se toženka v izpodbijani odločbi ne opredeljuje. Povsem posplošene in z ničemer (npr. ustreznimi meritvami) izkazane pa so tudi toženkine ugotovitve, ki se nanašajo na mednarodno koordinacijo frekvence Slovenj Gradec 105,0 MHz. Zgolj pavšalno navajanje toženke, da morajo biti glede tega izpolnjene zahteve sporazuma Ženeva 84, ter v celoti neobrazložene ugotovitve o tem, da naj bi omenjena frekvenca "povečano vplivala" oziroma "vplivala" na sprejem tujih radijskih postaj, preizkusa ne omogočajo.

19.Iz predstavljenih razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

20.Tožnik v tožbi uveljavlja še, da je toženka izpodbijano odločbo oprla tudi na dejstva in okoliščine, glede katerih tožniku pred njeno izdajo ni omogočila izjave. Sodišče tožniku pritrjuje in ugotavlja, da se toženka v izpodbijani odločbi sklicuje tudi na to, da je bila želena frekvenca Paka 88,9 MHz prvotno planirana za pokrivanje ožjega območja Velenja in je bila s tem namenom tudi dodeljena prejšnjemu imetniku, ki je bil tedaj udeležen še v časovni delitvi frekvence 107,8 MHz; frekvenca Paka 88,9 MHz je tako predstavljala dopolnilno oziroma nadomestno pokrivanje na ciljnem območju. Toženka z navedenimi dejstvi in okoliščinami, ki so med bistvenimi za odločitev v zadevi (kot take jih v odgovoru na tožbo opredeljuje tudi toženka sama - tretji odstavek na 2. strani odgovora na tožbo), tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in mu glede njih ni omogočila pravice do izjave, s tem pa je kršila načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

21.Sodišče je iz predstavljenih razlogov na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 je v ponovnem postopku toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

22.Ker so že predstavljene ugotovitve o bistvenih kršitvah pravil postopka narekovale ugoditev tožbi (in odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženki), se sodišče do ostalih tožbenih očitkov ni posebej opredeljevalo.

23.Sodišče v predmetni zadevi glavne obravnave ni opravilo, in sicer v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V zadevi je bilo namreč že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

24.Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

K II. točki izreka:

25.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

26.Izrek o stroških tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

27.Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave (prvi odstavek 2. člena Pravilnika), tožnika pa je zastopal pooblaščenec - odvetnik, zato se mu priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22 % davek na dodano vrednost, ki znaša 62,70 EUR (odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v znesku 347,70 EUR.

28.Toženka je dolžna tožniku priznane stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).