Jedro

Določba petega odstavka 17. člena ZOdv se nanaša na vse odvetnike, ki so v sodnih postopkih postavljeni po uradni dolžnosti, torej tudi za odvetnika, ki je v postopku po ZVEtL-1 po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer neznanim naslednikom osebe, ki je umrla ali prenehala.

Ker OT ne določa posebne tarife za nepravdni postopek po ZVEtL-1 niti ta ni izrecno zajet v tar. št. 22, 24 in 25, je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniške nagrade pravilno uporabilo tar. št. 23. Pojasnil in obveznih razlag odvetniške tarife, ki jih sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki niso objavljena v Uradnem listu, sodišče niti drugi državni organi niso dolžni upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka B/IV izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo odvetnika A. A. kot skrbnika za poseben primer neznanim pravnim naslednikom nasprotne udeleženke (točka A izreka). V točki B izreka mu je priznalo stroške zastopanja v znesku 183,60 EUR in 40,39 DDV skupaj 223,49 EUR). V presežku - do priglašenih 612,00 EUR oziroma skupaj z DDV 746,64 EUR - je njegov predlog za odmero stroškov zavrnilo (točka B/IV izreka). V nadaljevanju je neznanim pravnim naslednikom nasprotne udeleženke postavilo novega skrbnika za poseben primer, določilo njegove naloge in predlagateljem naložilo plačilo predujma za njegove stroške (točka C izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo razrešeni skrbnik po svojem pooblaščencu. Sklep izpodbija v zavrnilnem delu glede stroškov (točka B/IV). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in tretjim členom ZVEtL-13. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za stroške zastopanja postavljenemu odvetniku tudi glede presežka nad priznanim zneskom 223,99 EUR, torej tudi za znesek 522,65 EUR. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude naprej. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo in povzelo vse postavke, s katerimi je pritožnik s stroškovnikom z dne 24. 9. 2019 priglasil nagrade in stroške zastopanja. Vendar mu je nagrado odmerilo napačno - po tar. št. 22 OT4, namesto po pravilni tarifi št. 23 OT, kot so bili priglašeni. Sodišče bi jo moralo uporabiti na podlagi priloženega in javno objavljenega oziroma dostopnega pojasnila Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) z dne 10. 3. 20155. Pojasnilo je bilo skladno ZOdv6 na podlagi prvega odstavka 19. člena OT, ki določa, da pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife daje upravni odbor OZS. OT nadalje določa, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka 19. člena OT, v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča, ki odločajo o odvetniških stroških. To potrjuje tudi uveljavljena sodna praksa, ki jo navaja7. Torej bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati pojasnilo OZS, po katerem se odvetniške storitve v postopkih po ZVEtL vrednotijo po tarifni številki 22. Pritožniku bi moralo priznati nagrado v celotni priglašeni višini (od vrednosti spora 160.000,00 EUR).

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju in ostalim udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča po uradni dolžnosti in na podlagi 6. člena ZVEtL-1 neznanim pravnim naslednikom nasprotne udeleženke postavilo skrbnika za poseben primer (pritožnika). Z izpodbijanim sklepom mu je po stroškovniku odmerilo nagrado za opravljeno delo. Drži, da je pri odmeri deloma napačno uporabilo materialno pravo, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnik.

6. V postopku po ZVEtL-1 sodišče v primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, pa je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postavi skrbnika za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka, razen če lahko samo brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, naj prevzamejo postopek (prvi odstavek 6. člena ZVEtL-1). ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo (le) polovico zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv se nanaša na vse odvetnike, ki so v sodnih postopkih postavljeni po uradni dolžnosti8, torej tudi za odvetnika, ki je v postopku po ZVEtL-1 po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer neznanim naslednikom osebe, ki je umrla ali prenehala. Ker sodišče prve stopnje navedenega pravnega določila ni uporabilo, je res zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi prepovedi reformatio in peius pa pritožbeno sodišče v njegovo odločitev ni smelo posegati. Pravilna uporaba materialnega prava bi namreč vodila k znižanju odmerjenega zneska na 111,50 EUR, česar pa pritožbeno sodišče ne sme spremeniti v škodo pritožnika, ker se je zoper sklep pritožil samo on (359. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

7. Tarifiranje odvetniških storitev v nepravdnih postopkih je urejeno v IX. poglavju OT. V tar. št. 22 je vrednost storitve določena glede na vrednost obravnavanega predmeta, in sicer za v tej številki izrecno naštete nepravdne postopke: za zapuščinski postopek, postopek za razrešitev in razdelitev solastnine, postopek za določanje odškodnine in zakupnine in postopek za vračanje nezakonito odvzetega premoženja. V tar. št. 23, 24 in 25 je določena vrednost storitve s številom točk. Tarifna številka 23 se uporablja za postopek za sodno ureditev meje in določitev najemnika, za dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti in druge nepravdne postopke, ki niso zajeti v tarifni številki 22 ter tarifni številki 24 (t. i. za postopek za odvzem opravilne sposobnosti za razglasitev za mrtvega in dokazovanja smrti) in tar. št. 25 (t. j. za postopek za amortizacijo listin in protestiranje menic). Ker OT ne določa posebne tarife za nepravdni postopek po ZVEtL-1 niti ta ni izrecno zajet v tar. št. 22, 24 in 25, je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniške nagrade pravilno uporabilo tar. št. 23. Svojo odločitev je pravilno tudi pojasnilo in njegovim razlogom v zvezi z uporabo tarifne številke ni treba ničesar dodati.

8. Pritožbeno sklicevanje na pojasnilo Odvetniške zbornice Slovenije z dne 10. 3. 2015 k tar. št. 22 v povezavi z ZVEtL-19, sprejete odločitve ne omaje. Razlaga oziroma tolmačenje posameznih tar. št. OT, ki jih sprejme upravni odbor OZS brez predhodnega soglasja ministra, pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu RS, glede na 19. člen ZOdv, za sodišče ni zavezujoča. Taka je tudi ustaljena sodna praksa10. Vrhovno sodišče je že v letu 2005 poudarilo, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so le na Ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. OT je podzakonski akt, ki ga Odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Veljati začne po objavi v Uradnem listu RS (22. člen OT). Po 20. členu ZOdv sodišče in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in vračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. ZOdv pa nima določil, da morajo sodišča in drugi organi uporabljati tudi pojasnila OZS o tem, kako naj se uporablja odvetniška tarifa. To je določeno le v prvem odstavku 19. člena same OT11, ki je po presoji Vrhovnega sodišča RS presegel okvir javnega pooblastila. Zato pojasnil in obveznih razlag odvetniške tarife, ki jih sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki niso objavljena v Uradnem listu, sodišče niti drugi državni organi niso dolžni upoštevati12. 9. Temu stališču je sledila sodna praksa tudi po sprejemu Odvetniške tarife (2015). Zakonska pooblastila za sprejem Odvetniške tarife in njeno uporabo še vedno določata nespremenjena 19. in 20. člen Zodv. Obvezne razlage Odvetniške tarife po Odvetniški zbornici Slovenije, ki bi zavezovala sodišče pri odločanju o povračilu stroškov odvetniškega zastopanja, ne vsebujeta.

10. Pritožbeno sodišče kljub drugačnim stališčem v posameznih sodnih odločbah, ki jih navaja pritožnik, tudi v tej zadevi ne najde razlogov za odstop od večinske sodne prakse, ki sledi stališčem Vrhovnega sodišča iz leta 200513. 11. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče, ki je odločalo na podlagi tretjega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1, pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

12. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/19 3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017. 4 Odvetniška tarifa Ur. l. RS, št. 2/2015, ki se uporablja od 10. 1. 2015 5 Objava na javni spletni strani OZS in v reviji Odvetnik leto XVII št. 3/71 - poletje 2015, stran 70, tudi v Sodnikovem informatorju 1/2018 in na spletnih straneh VSRS 6 Zakon o odvetništvu, Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami 7 UP RS sodba I U 1408/2016 z dne 18. 6. 2017, UP RS sodba IU 2007/2018 z dne 18. 12. 2018, VSC II Kp 27024/2017 z dne 11. 12. 2018 8 Prim. VSL II Cp 2340/2015 z dne 11. 9. 2005 9 Št. UO-10.3.2015, ki se glasi: „Za obračunavanje storitev po Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/08, 59/11, v nadaljevanju ZVEtL), se uporablja tar. št. 22 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, v nadaljevanju), ki obsega zapuščinski postopek, postopek za razdružitev in razdelitev solastnine, postopek za določenje odškodnine in kupnine in postopek za vračanja nezakonito odvzetega premoženja. Glede na to, da ZVEtL ureja sodno pot za delitev nepremičnine za etažno lastnino, je potrebno uporabiti tar. št. 22 in ne tar. št. 23 OT.“ 10 Sodba VSRS I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005, sodba VS RS I Ips 345/2005 z dne 13. 4. 2006. 11 ki določa: Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife 12 Sodba I Up 996/2005 z dne 14.9.2005 in sodba I IPs 345/2005 z dne 13. 4. 2006 13 VSM I Ip 296/2016 z dne 23. 6. 2016, točka 10; VSC I Cp 661/2016 z dne 20. 1. 2017, točka 6; VDSS Psp 253/2017 z dne 21. 9. 2017, točka 8; VDSS Psp 283/2017 z dne 5. 10. 2017, točka 7; VSL I Cp 1250/2017 z dne 8. 11. 2017, točka 5; VSL V Cpg 887/2017 z dne 1. 2. 2018, točka 10; VSL II Cp 2248/2017 z dne 12. 2. 2018, točka 21; VSL II Cp 456/2018 z dne 18. 7. 2018, točka 12