Jedro

Davčni zavezanec za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev je tudi, kdor z drugim sklene navidezno darilno pogodbo z namenom, da se izogne plačilu tega davka.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26. 5. 2005, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada Novo mesto z dne 28. 2. 2004. Z navedeno odločbo je davčni organ prve stopnje tožniku za leto 2002 odmeril davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev od osnove 5,475.581,00 SIT po stopnji 30 % v znesku 1,642.674,30 SIT. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnik za leto 2002 pristojnemu davčnemu organu ni predložil napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala, čeprav je v tem letu prodal oziroma podaril skupaj 295 delnic A. in z njihovo prodajo dosegel dobiček; 205 delnic je bilo prodanih po poteku treh let od dneva, ko so bile pridobljene, zato zanje ne obstaja obveznost plačila davka; 90 delnic pridobljenih 21. 3. 2000 pa je tožnik z darilno pogodbo z dne 23. 10. 2003 podaril mladoletnemu sinu (rojenemu 6. 4. 2000) po prodajni ceni 105.000,00 SIT za delnico oziroma skupaj 9,450.000,00 SIT. Za prodajo delnic pristojni center za socialno delo ni izdal dovoljenja, kupnina pa ni bila nakazana na otrokov transakcijski račun.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke in jih na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUS v sodbi ne ponavlja. Pritrjuje stališču, da je tožnik darilno pogodbo, s katero je na svojega mladoletnega otroka prenesel 90 delnic A., sklenil zato, da bi se izognil plačilu davka od dobička iz kapitala, ki bi ga sicer na podlagi 58. člena Zakona o dohodnini - ZDoh, moral plačati. Sklenjena pogodba, ki ne izraža prave volje strank, zaradi nedopustne podlage (39. člen OZ) pravno ne učinkuje. Namen tožnika tako po presoji sodišča prve stopnje ni bil v tem, da se delnice podarijo, temveč v končni prodaji in izognitvi plačilu davka iz dobička od kapitala po določbah ZDoh.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja kršitev materialnega prava ter zaradi pomanjkljive in protislovne obrazložitve izpodbijane sodbe bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške postopka. Stališče sodišča prve stopnje, da je darilna pogodba, s katero je tožnik na mladoletnega sina prenesel 90 delnic A., simuliran pravni posel in zato neveljavna, je napačno.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, z razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil opravljen revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik med 21. 3. 2000 in 11. 7. 2001 kupil skupno 90 delnic A., ki jih je 24. 10. 2002 podaril svojemu mladoletnemu sinu po prodajni ceni 105.000,00 SIT za delnico; ta pa jih je po zakonitem zastopniku – vendar brez soglasja centra za socialno delo (111. člen ZZZDR) – dne 7. 11. 2002 prodal po isti prodajni ceni. Sporno je, ali je od prenosa obravnavanih delnic treba plačati davek od dobička iz kapitala po določbi 58. člena ZDoh.

9. ZDoh v 58. členu določa, da je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred pretekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oziroma delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. Osnova za davek od dobička iz kapitala je razlika med prodajno ceno vrednostnega papirja ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug in valorizirano nabavno vrednostjo vrednostnega papirja ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug v času pridobitve (58. b člen ZDoh).

10. Na podlagi določb OZ in ZZZDR lahko starši in otroci sklepajo vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepali tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljajo pravice in obveznosti. Pri sklepanju obligacijskih razmerij pa morajo vsi udeleženci – tudi starši in otroci spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ), predmet pogodbenega razmerja ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo (37. člen OZ), vsaka pogodbena obveznost pa mora imeti dopustno podlago (39. člen OZ).

11. Revizijsko sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje in obeh davčnih organov, da je tožnik z mladoletnim sinom sklenil navidezno – darilno pogodbo z namenom, da se izogne plačilu davka od dobička iz kapitala. Pri sklenitvi navidezne pogodbe po 50. členu OZ gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov in izjavo volje navzven, namenjeno drugim, tako da bi pri slednjih nastala zmotna predstava, da gre za dovoljen posel. Obe stranki navideznega posla pa stremita za tem, da simulirani posel nastane le na videz in da prikrije disimulirani posel, ki sta ga stranki dejansko izvedli.

12. Zaradi prevzemne ponudbe firme B. je v kritičnem času vrednost delnic A. skokovito narasla, na podlagi polemik v medijih ter na podlagi javnega poziva delničarjem ob prevzemu A. s strani B. pa je bilo imetnikom delnic povsem jasno, da se plačilu davka od prodaje delnic lahko izognejo s podaritvijo delnic članom družine. Ker je tožnikov mladoletni otrok „podarjene delnice“ po zakonitem zastopniku prodal nekaj dni po prejemu, in pred zaključkom ponudbe prevzemnika B., je prvostopni organ sprejel pravilen sklep, da je tožnik sklenil darilno pogodbo z mladoletnim otrokom z namenom, da se izogne plačilu davščin. Pravilnost tega sklepa potrjuje tudi dejstvo, da je bila prodaja na borznem trgu opravljena po ceni, ki je bila blizu B. ponudbi, da je bila kupnina nakazana na tožnikov bančni račun ter da za prodajo ni bilo pridobljeno dovoljenje centra za socialno delo, pa bi v skladu z določbo 111. člena ZZZDR moralo biti. Zato je bilo po presoji revizijskega sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sodbi X Ips 709/2006 z dne 9. 4. 2009. 13. Po presoji revizijskega sodišča niso utemeljeni očitki o storjenih bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje se v sodbi skladno z določbo drugega odstavka 67. člena ZUS sklicuje na razloge, ki jih je navedla tožena stranka v svoji odločbi in teh razlogov v izogib ponavljanju v sodbi ne navaja ponovno. Ob upoštevanju razlogov, navedenih v izpodbijanem upravnem aktu, je sodba sodišča prve stopnje zadostno obrazložena in jo je mogoče preizkusiti.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

15. Ker tožnik z revizijo ni uspel, trpi sam svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.