Jedro

Kjer je postopek iz spora o glavni stvari ustavljen, se tudi z začasno odredbo stanje ne more delno ali začasno reševati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Ugotavlja, da je postopek iz spora o glavni stvari ustavljen, da do vsebinskega sojenja ne bo prišlo in zato stanja z začasno odredbo ne more reševati.

2. Sklep izpodbija tožnik. Navaja, da je žrtev komunističnega povojnega nasilja, političnega pregona zaradi bolezni, kršitve temeljnih pravic in svoboščin ter povzročene škode po 1. in 4. točki 133. člena, 1. točki 134. člena OZ RS in 70. členu SDSS.

Sodišče odločitev opira na lastne kršitve v rednem postopku, čeprav takšno ravnanje ni predpisano. Začasna odredba je neodvisno samostojno pravno sredstvo, ki ima skupno povezavo samo v dejstvih postopka. Zmogel je navesti temeljne ustavne pravice zaradi zdravstvenega stanja, kar sodišče ni upoštevalo. Zaradi invalidnosti in bolezni je stranka, pri kateri je kršena 11. točka 2. odstavka 339. člena ZPP, kar pomeni diskriminacijo po 4. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, izdanega ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do pavšalno zatrjevane kršitve 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker tožnik ne bi imel pravdne sposobnosti za samostojno nastopanje v tem sodno socialnem sporu. Iz sodnega in upravnega spisa ne izhaja, da bi bil zaradi zatrjevane invalidnosti pravdno nesposoben, da bi mu bila odvzeta poslovna sposobnost in da bi ga pred sodiščem zato moral zastopati skrbnik ali zakoniti zastopnik.

5. Sicer so začasne odredbe po svoji naravi sredstvo za zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. Načeloma jih je mogoče izdati pred, med in po končanem sodnem postopku. Glede na Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) je začasno odredbo mogoče izdati na predlog stranke ali po uradni dolžnosti ob pogojih, določenih z Zakonom o izvrši in zavarovanju3 (ZIZ) v kolikor ZDSS-1 ne ureja drugače. Po 70. členu ZDSS-1 pa se začasno odredbo lahko odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

6. Seveda mora biti za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve po 270. členu ZIZ-a izkazana verjetnost, da terjatev obstoji ali da je zoper dolžnika nastala ter tudi nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Te nevarnosti upnik ni dolžan dokazovati le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Tudi za zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik v skladu 272. členom ZIZ-a verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala ter vsaj še eno od nadaljnjih predpostavk. Torej nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale upniku.

7. Predhodno navedene predpostavke za vsebinsko odločanje o predlaganem ukrepu zavarovanja terjatve pa v okoliščinah konkretnega primera zagotovo niso izkazane. Še več. V zadevi ni podano niti procesno stanje za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

8. Iz listinske dokumentacije v sodnem spisu namreč določno izhaja, da je bil ob uporabi 3. odstavka 80. člena ZDSS-1 postopek iz spora o glavni stvari v zvezi s tožbo zaradi molka organa zoper zavrnilni odločbi o pravici do invalidnine za TO in dodatka za pomoč in postrežbo s sklepom V Ps 752/2019 z dne 2. 12. 2019 ustavljen (list. 16 in 17 sodnega spisa). Tožnik namreč v odrejenem 15-dnevnem roku sodišču ni sporočil, da po izdanih drugostopenjskih upravnih aktih še vztraja pri izpodbojni tožbi, vloženi zaradi molka organa. Zoper sklep o ustavitvi postopka je tožnik 23. 12. 2019 (list. 23 sodnega spisa) sicer vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ga je sodišče prve stopnje s sklepom V Ps 752/2019 z dne 8. 1. 2020 kot prepozno vloženega zavrglo.

9. Glede na to, da v zadevi ni procesne predpostavke za sojenje iz 72. člena v zvezi z 80. členom ZDSS-1 in do meritornega sojenja niti ne bo prišlo, kjer je postopek iz spora o glavni stvari ustavljen, se tudi z začasno odredbo stanje ne more delno ali začasno reševati, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Ob uporabi 274. člena ZPP je zato predlagano začasno odredbo z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo.

10. Zaradi obrazloženega in ker tudi preostala pritožbena izvajanja v smeri procesnih kršitev, pavšalno očitanih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin do povsem nepojasnjeno zatrjevane diskriminacije, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami.