Jedro

Za sporazum iz člena 251c ZIP se plača enaka taksa kot za sodno poravnavo - to pa je polovica takse iz prvega odstavka tar. št. 1. Pri subjektih, ki so lahko stranke gospodarskega spora, pa velja 100% povečana taksna tarifa.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dolžnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o odmeri sodne takse, katerega je sodišče izdalo na zahtevo stranke po členu 27/I Zakona o sodnih taksah (ZST). V pritožbi je izpodbijal le odmero sodne takse za sestavo sporazuma pred sodiščem in navedel, da bi moral plačati le polovico limita iz tar. št. 1 - to je 10.000 točk. Pritožba ni utemeljena.

Po določilu člena 251c zakona o izvršilnem postopku (ZIP) sodišče na predlog strank na naroku zapisniško ugotovi sporazum strank - ta sporazum pa ima moč sodne poravnave. Zato je v tarifni št. 4 ZST določeno, da se za ta sporazum plača enaka taksa kot za sodno poravnavo - to pa je polovica takse iz prvega odstavka tar. št. 1. Pritožitelj pa spregleda, da pri subjektih, ki so lahko stranke gospodarskega spora, velja 100% povečana taksna tarifa. To pomeni, da je taksna obveza pri vrednosti zahtevka nad 50.000 točk - 2% in limit 40.000 točk. Ker se v tarifni št. 4. plača polovica takse iz tar. št. 1 to pomeni, da morajo plačati stranke (subjekti gosp. spora) 1% spornega zahtevka in je limit 20.000 točk. Tako obstoja v tej zadevi taksna obveza za predlog za zavarovanje - tar.št. 1/3 v zvezi s tar. št. 1/4 - 200 točk, za sestavo sporazuma po tar. št 4/3-1 v zvezi s tar. št. 1/1-4 ZST - 20.000 točk, za sklep o zavarovanju po tar.št. 2/4-5 ZST - 200 točk in za vknjižbo po tar.

št. 18/II ZST - 5.000 točk. Za vsa našteta procesna dejanja je taksni obvezanec torej dolžan 25.400 točk. Ob veljavni vrednosti točke 8,00 sit je taksna obveza 203.200 sit - torej več kot je odmerilo prvostopno sodišče. Pritožbeno sodišče po določilu člena 374 ZPP in 14 ZIP tega ni spreminjalo v škodo dolžnika, ko se je pritožil le on.