Jedro

Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta starša mld. A. A. (roj. ... 2021) in mld. B. A. (roj. ... 2024), med katerima teče spor o njunem varstvu in vzgoji ter določitvi stikov in preživnine. Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče začasno uredi predlagateljevo preživninsko obveznost. S sklepom z dne 15. 7. 2025 je sodišče prve stopnje predlagatelju za čas od 6. 5. 2025 dalje naložilo plačilo začasne preživnine 127 EUR za A. A.in 147 EUR za B. A. na materin bančni račun. S sklepom z dne 10. 11. 2025 je predlagateljev ugovor zoper ta sklep zavrnilo (I. točka izpodbijanega sklepa).

2.Predlagatelj sklep iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija v I. točki izreka ter meni, da je preživnina odmerjena nekoliko previsoko (nad zneskoma 90 EUR za mld. A. A. in 110 EUR za mld. B. A.) in da mu po plačilu preživnine ne bo ostalo dovolj sredstev, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Predvsem zaradi kreditne obveznosti, ki je sodišče ni upoštevalo v celoti, pač pa le v višini 1/3. Opozarja, da zaradi sklepa, izdanega v postopku po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), še vedno nima doma in stvari v njem. Po njegovi oceni bi morala plačana kreditna obveznost šteti kot prispevek k preživljanju otrok, saj z njo financira tudi opremo stanovanja, ki je edino vrednejše premoženje pravdnih strank, pa še tega brez svoje krivde in proti svoji volji ne more uporabljati. V njem bivata otroka in na ta način v naravi krije njune potrebe (izpostavlja odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 342/2022 in IV Cp 204/2022). Izpodbija tudi odločitev, da je preživnino dolžan plačevati na materin račun. Ocenjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo pogojev za postavitev kolizijskega skrbnika. Opozarja na zapravljivost matere za nakup telefona za ceno 1.854 EUR, okoliščino, da je brez dohodkov, njeno neplačevanje stroškov stanovanja, izdan sklep v postopku zaradi nasilja, po katerem ne more uporabljati stanovanja in opreme v njem, itd. Vse to po njegovi oceni kaže, da bo mati svoje potrebe pokrila s preživnino. Postavitev kolizijskega skrbnika bi zaščitila premoženjske interese obeh otrok tako, da ne bo prišlo do mešanja premoženja, lažji pa bo tudi nadzor nad namensko porabo sredstev. Priglaša stroške pritožbe.

3.Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče za varstvo koristi otroka izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (157. člen DZ). Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, med drugim tudi odredbo, s katero odloči o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, uredi oziroma omeji stike med staršem in otrokom ter določi preživnino (prvi odstavek 162. člena DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

6.Pogojev za izdajo začasne odredbe predlagatelj ne izpodbija. Meni le, da je njegova začasna preživninska obveznost delno (nad zneskoma 90 EUR za mld. A. A. in 110 EUR za mld. B. A.) določena previsoko. Predlagatelj otrok v večjem obsegu ne preživlja v okviru svojega gospodinjstva, tega tudi ne trdi, zato mora k njunemu preživljanju začasno prispevati v denarju. Ne drži, da bi moralo sodišče predlagateljevo plačevanje kreditne obveznosti upoštevati kot njegovo kritje potreb otrok v naravi. Ne gre namreč za plačevanje stroškov, ki bi bili namenjeni le otrokoma, pač pa odplačevanje kreditne obveznosti za opremo stanovanja, ki je po naravi stvari namenjena vsem, ki v njem prebivajo. Predlagatelj izpostavlja ravno to, da bi želel stanovanje in opremo v njem tudi sam uporabljati, čeprav mu to trenutno onemogoča sklep, izdan po ZPND. O vprašanju utemeljenosti tega sklepa bo sodišče odločalo v drugem postopku, ne vpliva pa na odmero preživninske obveznosti.

7.Izhodišče sodišča prve stopnje, ki je očetovo plačevanje kreditne obveznosti deloma upoštevalo pri presoji njegove (začasne) preživninske zmožnosti, je tako pravilno. Na račun kreditne obveznosti je za 1/3 mesečnega obroka najetega posojila (75 EUR) zmanjšalo njegovo zmožnost glede na ugotovljeno, da je bilo za opremo stanovanja, v katerem sedaj mld. otroka bivata z materjo, porabljenih 5.000 EUR od skupnega zneska posojila v višini 15.000 EUR. Slednjega predlagatelj ne napada, nasprotno, to ugotovitev izrecno priznava kot pravilno. Tako je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri presoji predlagateljeve preživninske zmožnosti pravilno upoštevalo le 1/3 mesečnega obroka posojila. Preostali del (2/3) najetega posojila pa ni bil namenjen opremi ali drugi stvari, ki bi služila (tudi) otrokoma. Obveznost preživljanja otrok ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev.

8.Ob okvirnem prihodku 1000 EUR (in zmožnosti, da opravlja tudi dodatno delo, česar predlagatelj ne izpodbija), mu bo po plačilu 274 EUR (seštevek obeh začasnih preživnin) in plačilu kreditne obveznosti v višini 75 EUR (1/3 mesečnega obroka posojila) ostalo vsaj 651 EUR, s katerimi bo lahko pokril tako najemnino in bivanjske stroške (sodišče prve stopnje je njun strošek ugotavljalo in tako predlagatelju omogočilo, da si zagotovi "dom") kot stroške prehrane. Ob ugotovljenih primerljivih oziroma zgolj nekaj nižjih materinih zmožnostih (900 EUR), ki jih predlagatelj prav tako ne izpodbija, enakovredna porazdelitev začasne preživninske obveznosti med starša ni v škodo predlagatelja.

9.Pritožnik izpostavlja, da je predlagal, da se otrokoma zaradi konfliktov med njim in nasprotno udeleženko ter njeno družino in neresničnih očitkov v postopku po ZPND otrokoma postavi kolizijski skrbnik. A ne v prvotnem sklepu z dne 15. 7. 2025 ne v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje v izreku ni zavrnilo predloga za postavitev kolizijskega skrbnika. Pritožbeno sodišče zato na pritožbene navedbe, da bi ta otrokoma moral biti postavljen glede na konflikt, ne bo odgovarjalo, saj to ni predmet tega pritožbenega preizkusa.

10.Kolikor se te navedbe nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj preživnino nakazuje na materin bančni račun, pa dodaja, da bi bila nasprotna odločitev, da naj to nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Starševska skrb so namreč obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja (136. člen DZ). Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren (načelo najmilejšega ukrepa - 156. člen DZ).

11.Izpodbijani razlogi ne utemeljujejo sklepa o nujnosti omejitve materinega razpolaganja s preživnino v okviru izdane začasne odredbe, ki bi jo narekovala ogroženost otrok, saj otroka (kljub razlogom, ki jih navaja oče) nista deležna nižjega življenjskega standarda ali prikrajšana, o čemer se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi z mnenjem Centra za socialno delo. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev, saj še niti ni moglo priti do situacije, ko bi mati sredstva, dobljena za preživljanje otrok, lahko porabljala nenamensko. Predvidevanje, da bo tako, ne narekuje nasprotnega. V primeru, da očetova opozorila o materini plačilni nedisciplini držijo, pa to terja skrbno spremljanje materine porabe preživninskih sredstev s strani sodišča prve stopnje v nadaljevanju postopka.

12.Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

13.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Kot se je kot izhodišče zastavilo v primeru Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 204/2022, katerega dejansko stanje tako ni primerljivo.

2Kot v primeru odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 342/2022, v kateri je sodišče očetu naložilo še vse potrebne nakupe "v zvezi z ukvarjanjem z golfom in smučanjem", kar se od obravnavanega primera bistveno razlikuje.

3Praviloma pa tudi izrečen v postopku za izrek ukrepov za varstvo koristi otroka.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 156, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.