Jedro

Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parcele 48/1 (prej 48), 44/2 in 43/2, vse v katastrski občini ... Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik (skupaj z drugimi strankami) zahteval uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), zaradi odprave poprave napake, ki jo je OGU Kranj izvedla po letu 1975. Iz vloge strank in vseh njenih dopolnitev namreč izhaja zahteva, da se podatki zemljiškega katastra za predmetne parcele uskladijo tako, da se meje med parcelami evidentirajo, kot izhaja iz kopije katastrskega načrta z dne 12. 12. 1975. 2. Toženka se sklicuje na besedilo tretjega odstavka 9. člena ZEN, po katerem geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi neujemanje, podatke uskladi in o tem obvesti vlagatelja in lastnika nepremičnine, če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, jo z odločbo zavrne. Organ opozarja, da 9. člen ZEN strankam omogoča, da od geodetske uprave zahteva spremembo podatkov v zemljiškem katastru, če menijo, da ti podatki ne izkazujejo resničnega stanja, ki pa se ga ne ugotavlja v naravi, temveč s pomočjo evidenc in listin, ki so pri geodetski upravi ali jih priloži stranka. Resnično je torej stanje, ki bi moralo biti na podlagi različnih listin vpisano kot zadnje vpisani podatek zemljiškega katastra, pa jih različni prikazi ali pa sam zemljiški kataster ne izkazujejo. Organ se v tem postopku ne sme spuščati v pravilnost in zakonitost aktov oziroma listin, ki so bili podlaga za vpis, niti ne sme ugotavljati stanja na terenu.

3. Zato je v tem postopku lahko razlog za spremembo katastrskih podatkov le pomotni vpis kakšnega katastrskega podatka ali opustitev opisa takšnega podatka. Vpisi podatkov se vedno opravijo na podlagi listine, ki je shranjena v zbirki listin zemljiškega katastra, za ugotavljanje pomotnega vpisa pa lahko služi zgolj najmlajša od teh listin. V tem postopku geodetska uprava ne sme presojati niti tega, ali je bil elaborat, na podlagi katerega so bili podatki evidentirani v zemljiškem katastru, izdelan napačno. Postopek namreč ni namenjeni odpravi morebitnih napak v elaboratu, o uskladitvi podatkov v tem postopku pa geodetska uprava izda zgolj obvestilo. Akt uskladitve ni odločanje o pravicah ali obveznostih lastnikov parcel, temveč realno dejanje, katerega namen je skladnost podatkov iz zbirke listine s podatki zemljiškega katastra.

4. V nadaljevanju obrazložitve organ navaja, katere izmed listin v zbirki listin, ki se nanašajo na predmetne parcele, so "najmlajše" in ugotavlja, da se podatki, ki so evidentirani v katastru, ujemajo s podatki iz teh listin. V obravnavani zadevi torej ni prišlo do pomotnega vpisa oziroma neskladnosti evidentiranih podatkov s podatki, ki jih izkazujejo najmlajše listine iz zbirke listin, zato je bilo treba tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrniti.

5. Glede izvedenskega mnenja, iz katerega izhajajo domnevne nepravilnosti v nekaterih preteklih postopkih, organ navaja, da odprava morebitnih nezakonitostih v teh postopkih in s tem morebitnih nepravilnosti listin, ki so bile v teh postopkih izdane, niso predmet uskladitve podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN. Te nepravilnosti je mogoče uveljavljati le v postopkih s pravnimi sredstvi, zaradi česar geodetska uprava ne more argumentirati, pojasnjevati ali odgovarjati na vprašanja oziroma očitke s tem v zvezi. Organ tudi podrobno pojasnjuje zgodovino zapisov podatkov v zemljiškem katastru, ki se nanašajo na predmetne parcele oziroma na katastrsko občino ... od leta 1825 dalje, ter tudi na tej podlagi utemeljuje, da popravek, kot ga zahteva tožnik, ni mogoč, saj zemljiški kataster potem ne bi izkazoval stanja, ki bi bilo skladno z najmlajšimi listinami v zbirki listin. Posebej navaja še, da so bili katastrski podatki v zvezi s predmetnimi parcelami po letu 1975 popravljeni oziroma usklajeni s podatki iz postopkov, katerih listine se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra. Takratna geodetska uprava je namreč na katastrskem načrtu popravila napačno vpisane podatke, do katerih je prišlo zaradi napačnega prerisa originalnega načrta na prozoren papir. Ta akt uskladitve ni pomenil odločanja o pravicah ali obveznostih lastnikov parcele, temveč je, enako kot danes, pomenil realno dejanje, katerega namen je bil uskladitev zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin.

6. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega organa (ki jo deloma tudi povzema), dodaja pa še, da je prvostopenjski organ pravilno odločil po skrajšanem postopku, ker je stanje stvari lahko ugotovil na podlagi uradnih podatkov in samo zato ni bilo treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Dodaja tudi, da po načelu proste presoje dokazov uradna oseba ni vezana na mnenje izvedenca, se je pa upravni organ do tega mnenja opredelil. 7. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da se njegova zahteva ni nanašala na uskladitev podatkov po 9. členu ZEN, temveč na odpravo napake, ki je bila storjena z "uskladitvijo podatkov" v obdobju po letu 1975 in je pripeljala do nezakonite odtujitve dela parc. št. 48 k.o. Olševek. V tem obdobju naj bi bila v katastrskem načrtu vrisana črta ter pripadnostni znak Z, ki je bil v nadaljevanju nato izbrisan, na drugem delu parcele pa pobrisana črta. S tem ji je bil odtujen del parcele ter pripojen v sosednji parceli, OGU Kranj pa naj bi to storila na podlagi elaborata ..., k.o. ... iz leta 1925. Pri tem prvostopenjski organ ne pove, kdo je vložil zahtevo za zaris v "zemljiško uradni katastrski načrt", katera uradna oseba je to opravila, in kdaj. Za zarisani znak nima pravne osnove, ne dokumentacije o storjenem zarisu, niti pravne podlage za odtujitev dela parcele. O odtujenem zemljišču niso bili lastniki nikoli obveščeni. Razen tega zarisa znaka, ki ga je OGU Kranj opravila v obdobju po letu 1975, ni bila za navedeno parcelo v evidenci do danes evidentirana nikakršna sprememba, niti ni bila sprememba vpisana v zemljiški knjigi.

8. Elaborat ..., na katerega se sklicuje OGU Kranj, je le malomarna in tudi za tisi čas strokovno nepopolna skica iz leta 1925, brez ugotovitve katastrskega organa, brez izračuna površin spremenjenih meja parcel in brez "naznanilnega lista" o ugotovljenih spremembah in sporočila zemljiški knjigi. Prav tako OGU Kranj nima pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa, ki je bil do Zakona o zemljiškem katastru pravna podlaga za izvedbo orisa in opisa sprememb v zemljiškem katastru. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ spregledata, da je bil do leta 1974 katastrski organ tehnična izmeritvena služba, ki je na terenu ugotovljene spremembe sporočala z naznanilnim listom zemljiškoknjižnemu sodišču. Šele po pravnomočnem sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, ki je spremembe odobril na podlagi pravne podlage, je katastrski organ izvedel vris in opis sprememb v zemljiškem katastru. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki je to odločbo izdal, v ponoven postopek, poleg tega pa še, naj preuči ustavnost in uporabo 9. člena ZEN, saj GURS nikoli ni imela pristojnosti prenosa lastništva nepremičn, kar zdaj množično izvršuje na podlagi navedene zakonske določbe.

9. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.

12. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe. Tožnik v tožbi sicer navaja, da se ta njegova vloga ni nanašala na uskladitev podatkov po 9. členu ZEN, temveč na "odpravo napake", kar pa tudi po mnenju sodišča smiselno ne more pomeniti ničesar drugega. Nenazadnje navedeno zakonsko besedilo govori o "napačno vpisanih podatkih", ki jih geodetska uprava lahko "popravi", kot že rečeno, pa zakon toženki kakšne druge možnosti za popravo podatkov niti ne daje.

13. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih toženka navaja v zvezi s pravno naravo postopka po 9. členu ZEN, in še posebej z njeno ugotovitvijo, da iz zakonske ureditve tega postopka ne izhaja, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče kakor koli poseči v lastninsko oziroma katero koli drugo pravico lastnikov nepremičnin. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih toženka navaja za svojo ugotovitev, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, zaradi česar niso izpolnjeni zakonski pogoji za uskladitev teh podatkov. V skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče teh razlogov ne navaja ponovno, temveč se na njih sklicuje.

14. Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja še, da je zmotno tožnikovo stališče, da bi toženka lahko v katerem koli postopku naknadno presojala ustreznost oziroma pravilnost posameznih listin v zbirki listin zemljiškega katastra in na podlagi take presoje spremenila zadnje vpisane podatke. Kot že rečeno, ji postopki, urejeni v ZEN, tega ne omogočajo, zaradi česar je napačno tudi tožnikovo stališče, da toženka na podlagi postopka po 9. členu tega zakona množično izvršuje prenose lastništva nepremičnin. Prenos lastništva, na kakršnega se očitno nanašajo tožbene navedbe, je možen zgolj na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe (prim. 8. člen ZEN), kar je tudi edina pot, ki je tožniku na voljo, če meni, da je v preteklosti prišlo do posegov v njegovo lastnino.

15. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik v tožbi ni predlagal dokazov oziroma navajal novih okoliščin, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.