Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 344/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.344.2024 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

stalna pripravljenost vojak delovni čas plačilo razlike v plači sodba SEU neuporaba direktive EU varovanje državne meje Direktiva 2003/88/ES
Višje delovno in socialno sodišče
18. september 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določbi drugega in tretjega odstavka 46. člena KPJS je treba tolmačiti v povezavi s 97.e členom ZObr, ki opredeljuje stalno pripravljenost in iz katere izrecno izhaja, da se pripravljenost za delo ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti (torej v delovni čas). Pritožba se tako neutemeljeno sklicuje na to, da iz sodbe C-742/19 izhaja, da je za čas razpoložljivosti za delo s prisotnostjo v vojašnici dopustno različno plačilo v odvisnosti od tega, ali delavec delo dejansko opravlja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Toženka krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku za obdobje od avgusta 2017 do decembra 2021 plačati v točki I a) izreka opredeljene zneske prikrajšanja pri plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznih neto zneskov; v presežku je zahtevek zavrnilo (točka I b) izreka). Odločilo je še, da mu mora povrniti stroške postopka v višini 151,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov toženka. Glede višine plačila za čas pripravljenosti navaja, da je urejena v 46. členu KPJS v višini 50 odstotkov osnove, sklicuje se še na 97.e člen ZObr; predpisa ne poznata pripravljenosti za delo znotraj delovnega časa. Iz sodbe C-742/19 izhaja, da je za čas razpoložljivosti za delo s prisotnostjo v vojašnici dopustno različno plačilo v odvisnosti od tega, ali delavec delo dejansko opravlja. Trdi, da vertikalni neposredni učinek direktive ne pomeni, da nacionalna pravila nehajo veljati, temveč da se namesto nacionalnega pravila uporabi le tista določba direktive, s katero je nacionalno pravilo v nasprotju, kar pomeni, da se uporabljajo pravila za plačilo pripravljenosti po 46. členu KPJS. Trdi, da se zadeva VIII Ips 196/2018 nanaša na obdobje pred veljavnostjo 9. aneksa h KPJS, ko je javnemu uslužbencu za čas pripravljenosti pripadal dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke, torej na drugo pravno podlago, zato v tej zadevi ni uporabljiva. Navaja, da je dejavnost varovanja državne meje izključena s področja uporabe Direktive 2003/88/ES na podlagi vseh štirih alinej sodbe sodišča EU v zadevi C-742/19, predvsem pa gre za vojaško operacijo v pravem pomenu besede. Sklicuje se na točko 84 navedene sodbe in trdi, da sodišče ne more poseči v suvereno pravico države, da neko vojaško dejavnost opredeli kot vojaško operacijo. Vztraja pri definiciji vojaške operacije, kot izhaja iz izjav A. A. in B. B., sodišču prve stopnje pa očita, da se s tem neutemeljeno ni ukvarjalo. Kot materialnopravno zmotnemu nasprotuje zaključku, da mora biti vojaška operacija posledica izrednega dogodka, to iz navedene sodbe ne izhaja, poleg tega je element načrtovanja bistven za vsako (bojno ali nebojno) vojaško operacijo, na meji je bila pripravljenost pripadnikom odrejena zaradi ravnanja migrantov, tako da organizacija dela ni bila v celoti odvisna od odločitev toženke. Sklicuje se na točko 83 navedene sodbe, iz katere izhaja, da lahko vojaške operacije potekajo tudi v mirnodobnem času, kar izključuje bitke in boje, ter na sklepne predloge generalnega pravobranilca glede podpore vojaških sil civilnim organom. Vztraja, da je varovanje državne meje z operacijo Odboj ustrezalo vsem elementom vojaške operacije, kar izhaja iz pisnih izjav prič. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da se vsebina dela pri varovanju državne meje ni spreminjala, v zvezi s tem zaradi nasprotja med razlogi v 17. in 18. točki obrazložitve zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in pojasnjuje spremenjeni koncept delovanja na meji sredi leta 2019. Ker tožnik pred letom 2019 ni opravljal nalog varovanja državne meje, ji ni bilo treba navesti konkretnih razlik pri delu tožnika pred in po spremembi načina varovanja. Trdi, da ni važno, kaj je v okviru dejavnosti varovanja državne meje počel tožnik; sklicuje se na besedilo citirane sodbe C-742/19 ter odločitev pritožbenega sodišča Pdp 569/2023, ki govorita o izvzemu vojaške dejavnosti s področja uporabe direktive. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pojav množičnih migracij ni izredni dogodek zaradi trajanja več let, opozarja na njihovo različno intenziteto ter neizčrpno navajanje okoliščin, ki upravičujejo izključitev s področja uporabe direktive. Zavrača tudi ugotovitev, da je mogoče varovanje državne meje učinkovito organizirati tudi po sistemu rotacij pripadnikov SV in vztraja, da je poslabšanje situacije v letu 2019 vplivalo na potrebo po reorganizaciji dela, zagotavljanje več ljudi in stalno prisotnost. Navaja, da sodišče ne sme presojati, koliko delovnih mest mora biti sistemiziranih oziroma vsebine formacije, ter se sklicuje na odločitvi vrhovnega sodišča VIII Ips 159/2005 in pritožbenega sodišča Pdp 908/2022. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP), ki se uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev in jo ustrezno obrazložilo, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

5.Kot je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, je za ta spor pomembna sodba Sodišča EU C-742/19, ki opredeljuje izjeme, v katerih je treba člen 1(3) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju: Direktiva 2003/88/ES) v povezavi s členom 4(2) PEU razlagati tako, da je dejavnost, ki jo opravlja vojaška oseba, izključena s področja uporabe te direktive. V primeru ugotovitve, da takšna izjema ni podana, se stalna pripravljenost šteje v delovni čas in je utemeljena zahteva za plačilo razlike v plači.

6.Tožnik je pri toženki opravljal naloge vojaka specialista, specialista voznika LKOV bolničarja in mu je bila odrejena pripravljenost na določenem kraju v zvezi z varovanjem državne meje in izvajanjem vaj oziroma usposabljanj na terenu. Zahteva plačilo razlike med že izplačanim dodatkom za čas stalne pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače (46. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor - KPJS) in plačo v višini 100 odstotkov urne postavke. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo za ure stalne pripravljenosti, odrejene v zvezi z varovanjem državne meje in v zvezi s terenskimi nalogami ob predsedovanju RS Svetu EU ter sodelovanju SV pri podpori mednarodne konference Blejski strateški forum.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih po nepotrebnem ne ponavlja, ter se v nadaljevanju opredeljuje do odločilnih navedb pritožbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dejavnost varovanja državne meje ne utemeljuje izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Glede na stališča v sodbi sodišča EU C-742/19 (prim. 60. in 64. točko) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali je bilo takšne narave tudi varovanje državne meje ter v tem okviru, kako je bil v to vojaško dejavnost vpet tožnik. Ker je toženka zatrjevala, da vojaška dejavnost varovanje državne meje izključuje uporabo Direktive 2003/88/ES, je morala to dokazati. Tožniku ni bilo treba dokazovati "izjeme od izjeme". Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela dokazati nobene izjeme, ki bi naloge v zvezi z varovanjem državne meje izključila s področja uporabe te direktive. Presoja je utemeljena z ustreznimi razlogi dejanske in pravne narave, zato je neutemeljeni pritožbeni očitek o pomanjkanju odločilnih razlogov (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

8.Sodišče prve stopnje je pri presoji izjem pravilno uporabilo merila iz sodbe EU C-742/19 in pri odločanju ustrezno upoštevalo tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi in sklepu VIII Ips 196/2018. To stališče, ki se nanaša na plačilo za čas pripravljenosti vojaške osebe v okviru straže, je relevantno tudi za odločitev v obravnavanem primeru, ki jo je sodišče prve stopnje ustrezno utemeljilo z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je vojska začela delovati na področju varovanja državne meje zaradi množičnih migracij leta 2015, nakar se je ta dejavnost oboroženih sil leta 2020 preoblikovala v operacijo Odboj. Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentom obrazložitve sodbe, da bi pojav množičnih migracij kvečjemu v začetni fazi lahko imel značaj izrednega dogodka, ne pa tudi ves čas vtoževanega obdobja. Dejavnosti, ki traja že osem let, ni mogoče šteti za izredno. Dejstvo, da je bila tožniku odrejena stalna pripadnost zaradi varovanja državne meje šele od leta 2019 dalje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Pravilna je tudi ugotovitev, da tudi opisani pogoji operacije Odboj ne ustrezajo pojmu izredne situacije kot izhaja iz sodbe SEU. Ta je definirana kot izredna okoliščina npr. naravne in tehnološke nesreče, atentati ali hude nesreče, ki zahtevajo sprejetje nujnih ukrepov za zaščito življenja zdravja in varnosti skupnosti, a bi bila njihova izvedba ogrožena, če bi bilo potrebno spoštovati vsa z Direktivo določena pravila. Da pri varovanju državne meje ne gre za izredne razmere izhaja tudi iz sodb VSRS št. VIII Ips 11/2024, VIII Ips 13/2024, VIII Ips 15/2024 in VIII Ips 17/2024. Sodišče prve stopnje tako utemeljeno ni sledilo pisnima izjavama A. A. in B. B., odločitev pa je tudi v tem delu pravilno obrazložena in utemeljena, so neutemeljene pritožbene navedbe o kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.V zvezi z zaključkom, da varovanje državne meje v vtoževanem obdobju ni predstavljalo odziva na izredne dogodke (izjema po tretji alineji izreka sodbe C-742/19) ali vojaške operacije v pravem pomenu besede (izjema po prvi alineji izreka sodbe C-742/19), sodišče prve stopnje ni zmotno presodilo dokazov, niti storilo očitanih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem ni poseglo v pravico države, da določeno nalogo opredeli kot vojaško operacijo, temveč je le napolnilo pravni standard vojaške operacije v pravem pomenu besede.

10.Pravilna je tudi presoja obstoja izjeme po drugi in četrti alineji izreka sodbe C‑742/19. Toženka v pritožbi neutemeljeno razlikuje med ugotavljanjem primernosti rotacij in možnostjo uvedbe takšnega sistema pri varovanju meje. Glede na ugotovitev, da je toženka varovanje meje pred letom 2019 izvajala z rotacijo zaposlenih, tako da ni posegala v jamstva na področju trajanja delovnega časa in počitka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi bil sistem rotacije možen tudi po uvedbi operacije Odboj. Ker gre takšno organizacijo dela šteti za uresničljivo, je logičen zaključek, da je sistem rotacije pri varovanju meje primeren, tj. v skladu s pravili in tudi z namenom te dejavnosti. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da bi bilo varovanje meje mogoče izvesti tako, da se upošteva pravila o organizaciji delovnega časa, zato odstop od Direktive 2003/88/ES ne bi bil upravičen.

11.Zmotna je pritožbena navedba o neprimernosti sklicevanja sodišča prve stopnje na sodbo VIII Ips 196/2018. Ker se citirana zadeva nanaša na plačilo stalne pripravljenosti vojaške osebe in gre torej za enako pravno podlago kot v tem sporu, bi bil spregled tega judikata s strani sodišča prve stopnje neutemeljen. Nebistveno je, v kolikšnem odstotku je bilo predvideno plačilo po prejšnji KPJS. Sicer pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo z dejanskimi razlogi, ki jih je ugotovilo v tem sporu.

12.Glede na to, da se tožnikova pripravljenost za delo (z izjemo vojaških vaj, urjenja in usposabljanja) obravnava tako, da se šteje v delovni čas, za takšen primer pa ZObr in KPJS ne določata posebne višine plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo splošna pravila o plačilu in mu priznalo plačilo, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi za delo v polnem delovnem času oziroma razliko med že izplačanim dodatkom za čas stalne pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače in plačo v višini 100 odstotkov urne postavke. Določbi drugega in tretjega odstavka 46. člena KPJS je treba tolmačiti v povezavi s 97.e členom ZObr, ki opredeljuje stalno pripravljenost in iz katere izrecno izhaja, da se pripravljenost za delo ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti (torej v delovni čas). Pritožba se tako neutemeljeno sklicuje na to, da iz sodbe C-742/19 izhaja, da je za čas razpoložljivosti za delo s prisotnostjo v vojašnici dopustno različno plačilo v odvisnosti od tega, ali delavec delo dejansko opravlja.

13.Toženka v zvezi z odločitvijo odločitve sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na stalno pripravljenost, odrejeno v zvezi z logistično podporo SV Predsedovanju RS Svetu EU in mednarodni konferenci Blejski strateški forum 2019, ne podaja nobenih konkretnih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo uradni preizkus odločitve in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

14.Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

15.Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. in 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela.

-------------------------------

1Tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, ki se nanaša na stalno pripravljenost, odrejeno v zvezi z vojaškimi vajami, urjenjem in usposabljanjem (odločitev v I. b) točki izreka).

Zveza:

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa - člen 1, 1-3

Pogodba o Evropski uniji (PEU) - člen 4, 4-2

Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 46, 46/2, 46/3 Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 97e Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia