Jedro

Najemnika stanovanjske hiše in zemljišča nista plačevala najemnine, zato sta odpoved najemne pogodbe in zahtevek za plačilo najemnine utemeljena. Obresti od posameznih obrokov najemnine - ker so obroki izraženi v tuji valuti - lahko tečejo le kot za devizne vloge na vpogled.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba pod točko 3. spremeni tako, da se ta točka glasi: "Toženca M.L. in D.L. sta dolžna plačati tožnici U.Z. tolarsko protivrednost 18.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe 26.4.1994 z obrestmi po obrestni meri, kot jih priznavajo banke v kraju izpolnitve za devizne vloge v DEM na vpogled in sicer od 1.000 (tisoč) DEM od 5.11.1992 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.12.1992 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.1.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.2.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.3.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.4.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.5.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.6.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.7.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.8.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.9.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.10.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.11.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.12.1993 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.1.1994 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.2.1994 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.3.1994 do 26.4.1994, od 1.000 (tisoč) DEM od 5.4.1994 do 26.4.1994, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 26.4.1994, od tedaj dalje do plačila pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe." Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da tožnica odpoveduje tožencema najemno pogodbo z dne 23.6.1992, ki je bila sklenjena med pokojnim A.Z. in tožencema za stanovanjsko hišo v L. Odločilo je, da sta toženca dolžna hišo izprazniti v 15 dneh in jo izročiti tožnici. Hkrati je odločilo, da sta dolžna plačati tožnici tolarsko protivrednost 18.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sodbe 26.4.1994 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.000 DEM od 5.11.1992 do plačila, 1.000 DEM od 5.12.1992 do plačila, 1.000 DEM od 5.1.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.2.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.3.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.4.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.5.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.6.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.7.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.8.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.9.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.10.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.11.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.12.1993 do plačila, 1.000 DEM od 5.1.1994 do plačila, 1.000 DEM od 5.2.1994 do plačila, 1.000 DEM od 5.3.1994 do plačila in 1.000 DEM od 5.4.1994 do plačila. V prestalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da sta toženca dolžna plačati stroške pravdnega postopka v znesku 82.215,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.

Ugotovilo je, da je bila med pokojnim možem tožnice A.Z. kot najemodajalcem in tožencema kot najemnikoma sklenjena najemna pogodba za stanovanjsko hišo na parc. št. 18/5 k.o. L. Ugotovilo je tudi, da toženca od 5.11.1992 dalje ne plačujeta najemnine. Zaradi tega je zahtevek za odpoved najemne pogodbe, za izpraznitev hiše in za plačilo najemnine utemeljen.

Proti sodbi se pritožuje toženec M.L. Iz vsebine njegove pritožbe je mogoče povzeti: Na hiši so bila opravljena določena gradbena dela. To je povzročilo večje stroške, kot so obroki najemnine. Odvetnica H., ki je zavrnila plačilo obrokov, ni bila zaslišana. Tožnica je sama priznala, da je zvedela, da toženec ponuja plačilo. Na obravnavi je predlagal zaslišanje več prič, pa njegov predlog ni bil upoštevan. S pokojnim Z. je bila sklenjena kupna pogodba in ne najemna pogodba.

Sodnica v zapisnik ni zapisala tistega, kar je bilo v resnici izjavljeno - naj se zasliši odvetnica A.H., zakaj je odklonila plačilo. Hiša je bila v resnici kupljena in ni šlo za najem.

Zaslišana bi morala biti tudi druga toženka. Predlaga razveljavitev sodbe.

Tožnica je odgovorila na pritožbo. V odgovoru opisuje okoliščine v zvezi z najemom hiše in v zvezi s tem, kako sta ravnala toženca.

Meni, da pritožba pomeni zavlačevanje postopka.

Pritožba je utemeljena le, kolikor zadeva vprašanje obresti od posameznih obrokov najemnine, sicer pa je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava ter v okviru razlogov, ki so navedeni v pritožbi (čl. 365/2 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Ugotovilo je, da bistvenih kršitev ni bilo in da je materialno pravo pravilno uporabljeno, razen glede obresti. Pritožbeno sodišče tako torej soglaša z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje.

Tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: Ko pritožba očita, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo odvetnice H. in druge toženke, kar naj bi hkrati pomenilo, da uveljavlja kršitev postopka in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je treba reči, da iz zapisnika o glavni obravnavi dne 26.4.1994 ne izhaja, da bi prvi toženec podajal take predloge, kot jih zatrjuje. Zapisnika ni podpisal zato, ker se je nameraval proti sodbi pritožiti. Drugih razlogov za to, da ni podpisal zapisnika, ni. Tako torej očitki sodišču prve stopnje v zvezi z vodenjem postopka ostajajo le trditve, ki niso verjetno izkazane in ne podprte z dokazi. V zvezi s trditvami, da je najemnino hotel poravnati, pa je na omenjeni glavni obravnavi sam izjavil, da naj bi šlo za plačilo dne 15.3.1994 - tožba pa je bila vložena pred tem, 13.1.1994. V zvezi s tem je torej nepotrebno zaslišanje odvetnice glede vprašanja, zakaj naj bi ne hotela prevzeti plačila. V zvezi s predmetom te pravde - torej odpovedjo najemne pogodbe in plačilom najemnine, pa je tudi nepotrebno dodatno zasliševati drugo toženko. Da je šlo za najemno pogodbo in da je bila kupna pogodba razveljavljena, izhaja iz listin in iz zaslišanja samega prvega toženca na glavni obravnavi. Tako so njegove drugačne trditve brezpredmetne. Da najemnine po pogodbi nista plačevala, tudi sam prvi toženec potrdi, čeprav vztraja, da sta krila določene stroške. Kot je prav poudarilo sodišče prve stopnje, je to lahko stvar drugega postopka. Ostale pritožbene trditve pa niso odločilne. Sodišče prve stopnje je tako torej pravilno ugodilo zahtevku ob upoštevanju določila čl. 584 Zakona o obligacijskih razmerjih in tudi glede na določilo V. čl. najemne pogodbe.

Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je napačno odločeno glede obresti od posameznih obrokov. Določene so namreč zakonite zamudne obresti od zneskov posameznih obrokov do plačila.

Ker je najprej v izreku pod točko 3. govora o tolarski protivrednosti 18.000 DEM po tečaju Banke Slovenije na dan 26.4.1994, se torej razume izrek tako, da gredo po tem tečaju tudi zakonite zamudne obresti od vsakega zapadlega obroka. Vendar pa, če so posamezni obroki preračunani na tečaj 26.4.1994, tedaj od vsakega posameznega obroka, ne morejo teči zakonite zamudne obresti, ker bi to pomenilo dvojno valorizacijo. Izrek o obrestih je bilo tako torej treba spremeniti tako, da so obroki preračunani sicer na tečaj 26.4.1994, vendar pa od zapadlosti vsakega od njih pa do 26.4.1994 tečejo le obresti po obrestni meri kot jih za devizne vloge v DEM priznavajo banke v kraju izpolnitve na vpogled. Od 26.4.1994 pa lahko tečejo od celotnega zneska zakonite zamudne obresti, ker je znesek preračunan na tečaj tega dne.

Odločitev pritožbenega sodišča v zvezi s potrditvijo sodbe je utemeljena na določilu čl. 368 ZPP, odločitev o spremembi pa na določilu čl. 373 tč. 4 ZPP.