Jedro

Sodišče je zapisnik o zaslišanju priče, ki je bila zaslišana v tujini, kjer je tudi v zaporu, lahko uporabilo kot dokazno sredstvo, saj ta priča ni mogla priti na glavno obravnavo.

Izrek

Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obs. je bil spoznan za krivega kaznivih dejanj nedovoljenega prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1.in 2. odstavku 220. člena KZ RS in ponarejanja denarja po 4. odstavku 168. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom ustavnega zakona. Za prvo kaznivo dejanje mu je bila določena kazen 2 let in 6 mesecev zapora, za drugo pa 8 mesecev zapora, nakar mu je bila izrečena enotna kazen 3 let zapora.

Obsojenec je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V njej je uveljavljal kršitve iz 2. in 3. točke 427. člena ZKP. Kršitev ZKP je po mnenju obsojenca smiselno podana po 3. točki 1. odstavka 364. člena ZKP, ker je bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti oseb, katerih navzočnost je obvezna. Poleg tega zatrjuje, da se sodba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati (8. točka 1. odstavka 364. člena ZKP), v celotnem kazenskem postopku naj bi mu kot obdolžencu in kasneje na glavni obravnavi bilo onemogočeno soočenje s pričo, čeprav je to določeno v 3. odstavku 232. člena ZKP. Obsojenec uveljavlja tudi kršitev iz 3. točke 427. člena ZKP zaradi kršitve pravice do obrambe na glavni obravnavi.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

V zakonu o kazenskem postopku je v 427. členu določen okvir kršitev postopka ali kazenskega zakona v obsojenčevo škodo, ki predstavljajo pravni temelj za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Obsojenec tako uveljavlja kršitev iz 3. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ki pa po 2. točki 427. člena ni predvidena kot razlog za vložitev omenjenega izrednega pravnega sredstva.

Obsojenec uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, vendar sodišči prve in druge stopnje nista zagrešili omenjene kršitve zakona o kazenskem postopku, ko sta v obrazložitvah izpodbijanih sodb oprli svoje sklepanje o dejanskem stanju tudi na izpovedbo priče, ki je bil na prošnjo sodišča zaslišan pred sodiščem v Italiji. Zapisnik o njegovem zaslišanju je sodišče lahko uporabilo kot dokazno sredstvo, kajti po 1. točki 1. odstavka 333. člena ZKP lahko sodišče po odločbi senata prebere zapisnik o izpovedbi priče, ki iz tehtnih razlogov ne more priti ali zelo težko pride k sodišču. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je priča v zaporu v Republiki Italiji zaradi kazenskega postopka, tako da so bili nedvomno podani razlogi, da je sodišče lahko odločilo glede zapisnika o zaslišanju omenjene priče, saj ni mogel priti na glavno obravnavo.

Iz omenjenih razlogov sodišče obsojenca ni moglo soočiti s pričo, kršitev 3. odstavka 232. člena ZKP pa sploh ni predvidena kot podlaga za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Prav tako obsojenec ne pojasnjuje, v čem naj bi bila podana kršitev njegove pravice do obrambe na glavni obravnavi, prej omenjeno prebranje zapisnika o zaslišanju priče pa takšne kršitve ne predstavlja. Obsojenec sicer v sami obrazložitvi zahteve izpodbija dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, takšen razlog pa ni možno uveljavljati v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe.