Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša z naziranjem sodišča prve stopnje, da morata oba starša preživljati svoje otroke ter v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Vendar pa mora biti za izdajo začasne odredbe s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka in ne zgolj izkazana njegova korist. Izdaja začasne odredbe je namreč izjemen ukrep, s katerim se prepreči ogroženost otroka, pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ). Zaradi hitrosti postopka mora predlagatelj že v okviru predloga za izdajo začasne odredbe podati vse trditve in dokaze, ki sodišču omogočajo odločanje o utemeljenosti njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, saj je pri odločanju in presoji pogojev vezano na trditveno in dokazno podlago.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II., III., IV., VI. in VII. točka izreka) spremeni tako, da se v tem obsegu predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrne.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter izdalo začasno odredbo, s katero je predlagateljici naložilo, da je od 15. 5. 2024 dalje dolžna za preživljanje mladoletnega A. A. plačevati začasno določeno mesečno preživnino v višini 80,00 EUR na transakcijski račun nasprotnega udeleženca, najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega zneska do plačila (I). Določilo je, da je začasno preživnino po tem sklepu predlagateljica dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, nato pa v višini, razvidni iz vsakokratnega obvestila pristojnega centra za socialno delo o uskladitvi preživnin (II). V primeru neplačila začasne preživnine je dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima predlagateljica odprte račune, in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi nakažejo na TRR nasprotnega udeleženca (III). Nadalje je sklenilo, da začasna odredba velja do pravnomočnosti odločbe o glavni stvari, oziroma do drugačne odločitve sodišča (IV). Predlog za izdajo začasne odredbe je v delu, v katerem je nasprotni udeleženec zahteval plačilo preživnine za obdobje od 15. 5. 2023 do 14. 5. 2024, ter v delu, da se mladoletnega A. A. začasno zaupa v varstvo in oskrbo nasprotnemu udeležencu, zavrnilo (V). Sklenilo je še, da se odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridrži do končne odločitve o glavni stvari (VI) ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (VII).

2.Zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa (I., II., III., IV., VI. in VII. točka) je predlagateljica vložila pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 , zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3.Navaja, da navedenega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, katere otrokove potrebe naj bi ostale nezadovoljene in v čem naj bi bila zaradi neplačila preživnine dolgotrajno znižana kakovost njegovega življenja. Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec prejema plačo v višini 1.120,00 EUR neto, pri čemer živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Otrok je oproščen plačila oskrbnine za vrtec od 1. 11. 2023 dalje, pri čemer so bile zaostale obveznosti za vrtec poplačane že z marcem 2024, predlog za izdajo začasne odredbe pa je bil vložen 10. 5. 2024. Sodišče je potrebe otroka, ob upoštevanju, da je vrtec brezplačen in je tako pričakovati tudi za v bodoče, ocenilo na znesek 333,00 EUR mesečno, kar vključuje vse od eksistencialnih otrokovih potreb, do njegovih potreb po razvoju, razvedrilu in prostem času. Sodišče ni opravilo primerjave med zmožnostjo nasprotnega udeleženca in potrebami otroka, zato je ostalo prezrto, da potrebe otroka predstavljajo manj kot 30 % dohodkov nasprotnega udeleženca, ki mu po pokritju vseh otrokovih potreb za zadovoljevanje lastnih potreb ostane še približno 790,00 EUR. Finančna situacija nasprotnega udeleženca torej definitivno ni takšna, da bi bil brez materialnega prispevka predlagateljice v denarju otrokov psihofizični razvoj kakorkoli ogrožen.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Kot izhaja iz listin v spisu, je nasprotni udeleženec 29. 9. 2023 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se predlagateljici naloži začasno plačevanje preživnine za A. A. v višini 120,00 EUR od 1. 10. 2023 dalje. Sodišče prve stopnje je njegov predlog s sklepom z dne 18. 10. 2023 zavrnilo z obrazložitvijo, da ni izkazal, da bi bilo v času do pravnomočne rešitve te nepravdne zadeve ogroženo nujno preživljanje otroka.

6.V novem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 14. 5. 2024, s katero naj se predlagateljici naloži začasno plačevanje preživnine za A. A. v višini 80,00 EUR, je bila njegova trditvena podlaga naslednja: - mati za preživljanje A. A. ne prispeva ničesar; - otrok praktično ves čas preživi z očetom; - mati se je zavezala plačevati oskrbnino za vrtec, a je zadnje plačilo izvedla v mesecu avgustu 2023, zaradi česar je nastal dolg v višini 584,46 EUR, ki ga je moral pritožnik poravnati; - mati prejema otroški dodatek v višini 122,79 oziroma 135,00 EUR; starša sta od 1. 11. 2023 dalje oproščena plačila oskrbnine za vrtec; - nasprotni udeleženec prejema plačo v povprečni višini 1.466,46 EUR ter ne prejema nobenih dodatkov; - otrok je ogrožen, ker ga ne zmore v celoti preživljati; - z varstvom ter materialno mu pri preživljanju otroka pomagajo starši. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je povprečna plača nasprotnega udeleženca od meseca maja 2022 do meseca februarja 2024 znašala 1.119,80 EUR mesečno; - da je predlagateljica trenutno brezposelna; - da prejema otroški dodatek v višini 135,44 EUR; - da potrebe A. A., pomembne za njegov uspešen razvoj, znašajo 333,00 EUR mesečno; - ter da je otrok od 1. 11. 2023 upravičen do brezplačnega vrtca. Odločitev o otrokovi ogroženosti temelji na ugotovitvi, da oče zadovoljuje manj otrokovih potreb, kot bi jih lahko ob materinem ustreznem finančnem prispevku, dolgotrajno znižanje kakovosti otrokovega življenja pa pomeni ogroženost njegovega psihofizičnega razvoja.

7.Sodišče prve stopnje ni zgrešilo uveljavljenih niti uradno upoštevanih kršitev postopka, vendar pa je napačno uporabilo materialno pravo, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Sodišče druge stopnje soglaša z naziranjem sodišča prve stopnje, da morata oba starša preživljati svoje otroke ter v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Vendar pa mora biti za izdajo začasne odredbe s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka in ne zgolj izkazana njegova korist. Izdaja začasne odredbe je namreč izjemen ukrep, s katerim se prepreči ogroženost otroka, pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (161. člen Družinskega zakonika3 ). Zaradi hitrosti postopka mora predlagatelj že v okviru predloga za izdajo začasne odredbe podati vse trditve in dokaze, ki sodišču omogočajo odločanje o utemeljenosti njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, saj je pri odločanju in presoji pogojev vezano na trditveno in dokazno podlago.

9.Nasprotni udeleženec je v predlogu navajal, da s svojo plačo ne zmore v celoti preživljati sina ter da A. A. ni deležen standarda, ki bi ga lahko bil ob materini podpori. Pritožba pravilno opozarja, da so izostale navedbe nasprotnega udeleženca, katere so tiste otrokove potrebe, ki naj ne bi bile zadovoljene. Sodišče prve stopnje je namreč pri ugotavljanju otrokovih potreb upoštevalo novejšo sodno prakso, ki stoji na stališču, da mora biti tudi začasna preživnina določena ob upoštevanju vseh otrokovih potreb, pomembnih za njegov uspešen razvoj, in je v tem okviru ocenilo otrokove potrebe na znesek 333,00 EUR mesečno. Prav tako je izostala trditvena podlaga nasprotnega udeleženca glede lastnih potreb, ki bi presegle znesek 790,00 EUR, kolikor mu ostane po kritju ugotovljenih mesečnih potreb otroka. Iz navedb predlagatelja v podanem predlogu za izdajo začasne odredbe torej ne izhaja, da bi bil glede na zatrjevane potrebe otroka in zatrjevano višino njegovega osebnega dohodka otrokov razvoj zaradi neplačevanja preživnine s strani predlagateljice ogrožen v obsegu, ki bi upravičeval izdajo začasne odredbe. Nasprotni udeleženec bi namreč moral izkazati, da glede na svoje prihodke in druge stroške (npr. stanovanjski kredit...) nima dovolj sredstev za zagotovitev ugotovljenih potreb otroka, česar pa ni zmogel.

10.Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ogroženosti otroka za nazaj sodišče z izdajo začasne odredbe ne more preprečiti. Otrokov položaj lahko sodišče zavaruje šele z dnem izdaje sklepa o začasni odredbi, zato so brezpredmetne navedbe pritožnika, da je moral poravnati nastali dolg za oskrbnino v vrtcu v višini 584,46 EUR, ob istočasni ugotovitvi, da sta od 1. 11. 2023, torej še pred vložitvijo predloga, starša plačila oskrbnine za otroka oproščena.

11.Ravnanje predlagateljice sicer nakazuje, da se svojih dolžnosti ne zaveda ter tudi ne zasleduje koristi otroka, kar pa še ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.

12.Ker v konkretni zadevi ni izkazana ogroženost otroka, je odločitev sodišča prve stopnje napačna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep o začasni odredbi v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe v izpodbijanem obsegu kot neutemeljenega zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izpodbijano začasno odredbo, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1V nadaljevanju ZPP.

2V nadaljevanju ZNP-1.

3V nadaljevanju DZ.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.