Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani IV 000/2016 z dne 2. 7. 2019 je bil mladoletni otrok (rojen ...) zaupan v varstvo in vzgojo dolžniku. Določeni so bili tudi stiki upnice z otrokom in sicer dva zaporedna vikenda od petka do nedelje, nato bi otrok vikend preživel z dolžnikom, nato pa bi bil otrok spet dva vikenda z upnico. Določeni so bili še izmenični stiki upnice z otrokom med počitnicami in prazniki.

2. Upnica je 24. 2. 2020 vložila predlog za izdajo začasne odredbe,1 v katerem je predlagala, da se otrok začasno do pravnomočne odločbe dodeli v varstvo in vzgojo upnici. Navajala je, da dolžnik ne dovoli stikov, kot so določeni s sodno poravnavo. Dolžnik zoper upnico vlaga neutemeljene ovadbe, izvaja pa tudi psihično nasilje nad otrokom, kar ugotavlja tudi CSD, s tem, ko po stikih otroka slika po intimnih delih in ga sprašuje o stikih. Gre za podobne fotografije, ki jih je dolžnik že dal v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava. Iz teh razlogov, po mnenju upnice, otroku nastaja nenadomestljiva škoda.

3. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ugotovilo je, da sta upnica in dolžnik v dolgotrajnem konfliktnem odnosu, ki se je zaostril do te mere, da dolžnik od februarja 2020 ne dopušča več stikov otroka z upnico, kar je osrednji razlog, na podlagi katerega je CSD v mnenju navedel, da je utemeljen predlog upnice za predodelitev otroka. Sodišče je v sklepu pojasnilo, da upnica razpolaga s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, kar ji omogoča, da v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki upnice z otrokom znova vzpostavili, kot so določeni v sodni poravnavi. Glede psihičnega nasilja, ki naj bi ga dolžnik izvajal nad otrokom s slikanjem njegovih intimnih delov in zasliševanjem otroka po stikih, sodišče ugotavlja, da je dolžnik podobne slikovne dokaze predložil že v postopku IV P 000/2016, prav tako je že takrat vodil natančen dnevnik stikov, kar sta upoštevali tudi izvedenki, ki sta izdelali izvedenski mnenji v citiranem postopku, v katerih sta predlagali, da se otrok dodeli dolžniku. Izvedenka M. Ž. T. je tudi pogojevala primernost upnice za prevzem skrbi za otroka z opravo ustreznih izobraževanj, ki se jih upnica do sedaj še ni udeležila. Sodišče je še ugotovilo, da se je upnica šele v zadnjem letu vključila v prevzemanje skrbi za otroka, saj je pred tem otroka videvala le v okviru nekaj urnih stikov, ki so tri leta potekali v navzočnosti dolžnika oziroma strokovnega sodelavca CSD, samostojno skrb za otroka ob vikendih pa je pričela izvajati šele od sklenitve sodne poravnave. Sodišče zato ugotavlja, da upnica ni dokazala, da je sposobna prevzeti skrb za otroka, če bi bil otrok dodeljen njej v varstvo in vzgojo.

4. Upnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma da sklep spremeni tako, da ugodi začasni odredbi. Navaja, da dolžnik ne dovoli stikov upnice z otrokom, zato od februarja 2020 dalje upnica nima več stikov z otrokom. Upnica ni vložila predloga za izvršbo, ker se skuša izogibati sodnim postopkom, zato vlaga postopke zgolj v skrajnih primerih, ko sama ne vidi druge možnosti in oceni, da je ogrožen psihofizični razvoj otroka. Ugotovitev sodišča, da obstaja zgolj ena slika anusa in nobena slika otrokovega spolovila, ne drži. Upnica je dne 5. 5. 2020 prejela predlog dolžnika za spremembo stikov in predlog za začasno odredbo, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II N 000/2020, kjer je dolžnik znova predložil fotografije otrokovega anusa in splovila. Te fotografije upnica tudi prilaga pritožbi. Na podlagi teh dokazov izhaja, da je dolžnik po vsakem stiku otroka slikal po intimnih delih, kar izhaja tudi iz mnenja CSD. CSD je zato ugotovil, da gre za psihično nasilje dolžnika nad otrokom. Iz mnenja CSD izhaja, da so ob razgovorih zaznali zaskrbljujoče ravnanje dolžnika, ki naj bi po navodilu odvetnika snemal srečanja in pogovore z upnico ter poleg obsežnih dnevniških zapisov zbiral dokaze (slike umazanih čevljev, umazanih paličic za ušesa, pikov po telesu, zlomljenih nohtov, slike otrokovih intimnih delov). Te dokaze je tudi izročil strokovnim sodelavcem CSD. Upnica je izrazila pripravljenost za vključitev v obliko starševskega svetovanja, dolžnik pa pomoči ni bil naklonjen, saj je domnevno neustrezno skrb za otroka pripisoval upnici. Na CSD se je 24. 2. 2020 znova sestal strokovni tim, ki je podal oceno, da je otrok na podlagi ravnanja dolžnika ogrožen in sprejel sklep, da se pripravi predlog za ukrep trajnejšega značaja, saj dolžnik s preprečevanjem stikov ogroža otroka. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, da naj bi dolžnik po sklenitvi sodne poravnave naredil tri nove slike, med katerimi je samo ena slika anusa in nobene slike otrokovega splovila ter da ni slik umazanih čevljev, umazanih paličic za ušesa, ker gre za slike, ki jih je dolžnik predložil že v prejšnjem sodnem postopku. Glede ugotovitve sodišča, da naj bi iz mnenja CSD izhajalo, da je dolžnik potem, ko je bil z njihove strani opozorjen na neprimernost slikanja otroka, s tem prenehal, pa upnica pojasnjuje, da od februarja 2020 ni več stikov. V konkretnem primeru se je zgodilo tisto, kar sta opozarjali izvedenki, da dolžnik ni uspel premostiti svojih ovir in ni zmožen omogočiti vzpostavitve ustrezne vezi otroka z upnico. Ugotovitev sodišča, da otrok ni ogrožen zaradi ravnanj dolžnika, ni pravilna in je v nasprotju z mnenjem CSD. Sodišče nima strokovnega znanja, zato bi moralo odločitev opreti na strokovno mnenje CSD, ki je predlagal predodelitev otroka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno ugotovilo relevantne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe. Pritožba opredeljeno ne pojasni, katere bistvene kršitve postopka je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

7. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

8. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse,2 da je pri začasnih odredbah o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo potreben restriktivni pristop. Začasna odločitev, še posebej, ko se odloča o predodelitvi otroka, lahko usodno prejudicira spor, zato jo sodišče izda le takrat, ko je izkazana akutna ogroženost otrokovih koristi, zaradi katere ni mogoče čakati na zaključek rednega sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi tudi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.3

9. Upnica (vseh) teh dejstev ni verjetnostno dokazala. Tudi njena trditvena podlaga ne daje podlage za izdajo ukrepa, kot ga predlaga. Jedro spora, glede na trditveno podlago upnice, je v stikih upnice z otrokom, ki jih dolžnik neutemeljeno preprečuje, čeprav so določeni s sodno poravnavo. Verjetnostno je izkazano, da dolžnik neutemeljeno preprečuje stike. Ta dolžnikova ravnanja so v škodo otroka, zato je treba znova vzpostaviti stike upnice z otrokom. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima upnica na podlagi sodne poravnave izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko znova vzpostavila stike z otrokom. Upnica v pritožbi (le) pojasnjuje, da predloga za izvršbo ni vložila, ker se izogiba sodnim postopkom in sproža sodne postopke le v nujnih primerih, ko je ogrožen psihofizični razvoj otroka. Te pritožbene trditve so neprepričljive. Nenazadnje upnica spregleda, da je zoper dolžnika vložila kazensko ovadbo, ker ji dolžnik preprečuje stike. Upnica v trditveni podlagi tudi določno ne zatrjuje, da je razlog, zaradi katerega ni uveljavila pravice do stikov v izvršilnem postopku, v neposredni zvezi s psihičnim nasiljem dolžnika nad otrokom, ki je verjetnostno izkazan z dolžnikovimi nedopustnimi ravnanji, ko je po stikih upnice z otrokom fotografiral otrokove intimne dele in ga zasliševal o poteku stikov.

10. Opisana ravnanja dolžnika so nedopustna, samovoljna in v nasprotju s sodno poravnavo. Ta dejstva, ki so verjetnostno izkazana, kažejo, da dolžnik ne izpolnjuje pravic in obveznosti v skladu s pričakovanji, na podlagi katerih mu je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo. Te okoliščine so lahko podlaga za predodelitev otroka, vendar v postopku rednega odločanja. Pomembna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, česar pritožba ne izpodbija, da je izvedenka v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, pogojevala primernost upnice, da prevzame skrb za otroka, z vključitvijo upnice v program izobraževanja za starševstvo, katerega se upnica do sedaj še ni udeležila. Tudi CSD v mnenju opozarja, da bi se upnica morala vključiti v programe za krepitev starševske vloge, če bi sodišče otroka predodelilo upnici in da bi ob prevzemu vsakodnevne skrbi za otroka potrebovala strokovno podporo. Tudi ni sporno, da se je upnica šele v zadnjem letu vključila v prevzemanje skrbi za otroka, saj je pred tem otroka videvala le v okviru nekaj urnih stikov, ki so tri leta potekali v navzočnosti dolžnika oziroma strokovnega sodelavca CSD, samostojno skrb za otroka ob vikendih pa je pričela izvajati šele od sklenitve sodne poravnave.

11. CSD podpira predlog upnice, da se ji otrok predodeli, ne pojasni pa razlogov, zaradi katerih bi bilo treba takšno odločitev zaradi varstva otrokovih koristi sprejeti že pred uvedbo in dokončanjem rednega postopka. Prav nujnost ukrepanja pa je temeljna predpostavka za presojo utemeljenosti izdaje začasne odredbe v teh postopkih, zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo mnenju CSD. Treba je tudi upoštevati ugotovitve CSD, da „je otrok od samega začetka bival pri očetu, mati pa je šele po sklenjeni sodni poravnavi smela prevzemati večjo vlogo pri skrbi, varstvu in vzgoji sina (v okviru stikov)“, na podlagi katerih CSD pojasnjuje, da bi v primeru predodelitve otroka, upnica potrebovala strokovno pomoč, morala pa bi se tudi vključiti v programe za krepitev starševske vloge.

12. Kateri od staršev bo v bodoče bolje zavaroval koristi otroka, je lahko predmet odločanja v rednem postopku, ne pa v postopku, v katerem sodišče odloča o ukrepih za varstvo koristi otroka. Nedopustna ravnanja dolžnika (fotografiranje otrokovih intimnih delov, preprečevanje stikov, zasliševanje otroka po stikih), ki so verjetnostno izkazana, kažejo, da dolžnik izvaja starševsko skrb v nasprotju s koristmi otroka. Ugotovljena dejstva pa ne dopuščajo sklepa, da je treba varstvo otrokovih koristi zavarovati že z začasno odredbo. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bi bila odločitev lahko drugačna, če bi upnica izkazala,4 da je sposobna prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter če bi bilo izkazano, da v izvršilnem postopku ni bilo mogoče zagotoviti stikov upnice z otrokom v obsegu, kot so določeni s sodno poravnavo, pomembno pa bi bilo tudi dejstvo, če bi se ugotovilo, da je po ponovni vzpostavitvi stikov upnice z otrokom, dolžnik nadaljeval z že navedenimi nedopustnimi ravnanji in če bi bilo izdelano strokovno mnenje, ki bi temeljilo tudi na opravljenem razgovoru in psiholoških testih, ki bi bili opravljeni z otrokom in v katerem bi se vsebinsko odgovorilo na (številna) relevantna vprašanja povezana z zavarovanjem koristi otroka v primeru predodelitve.5

13. Iz teh razlogov tudi niso odločilne okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, ali je dolžnik naredil eno ali več kot tri fotografije intimnih delov otroka, v času, ko so se stiki izvajali.

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja prvega odstavka 365. člen ZPP).

15. Upnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Upnica je vložila predlog za začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o predodelitvi otroka (glej prvi odstavek 166. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). 2 Glej npr. sklepa VSM III Cp 986/2019 in III Cp 799/2019. 3 Primerjaj s sklepom VSL IV Cp 2530/2018. 4 Npr. z izvedencem; takega dokaznega predloga pa ni dala. 5 Do katerih se CSD v mnenju ni (celovito) opredelil.