Jedro

Pritožnica je zahtevala odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče ji je postavilo odvetnika po uradni dolžnosti. Predlagateljica odprave zdravljenja pod posebnim nadzorom v postopku ni uspela, sodišče pa je naložilo stroške odvetnika predlagateljici. Pred tem ji ni vročilo sklepa o postavitvi odvetnika in tudi ne sklep o odmeri stroškov. Če se lahko izkaže, da mora stranka te stroške plačati, ji morajo biti tudi sklepi vročeni. Zato gre za kršitev načela kontradiktornosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo A. A. plačilo 57,12 EUR stroškov odvetnika, ki ga je sodišče postavilo po uradni dolžnosti s sklepom z dne 21. 7. 2016. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo A. A. Zavrača plačilo stroškov za odvetnika, kar je vezano na njeno vlogo za odpust iz psihiatrične bolnišnice z dne 19. 7. 2016. Sodišče je postavilo odvetnika B. B. brez njene privolitve. Odvetnik ni opravil svojega dela, saj ni branil njenega stališča. Niti enkrat ni odprl ust, zastopala se je sama. Ni ugovarjal sklepu komisije in je ostala hospitalizirana še en mesec. Ne more verjeti, da mu je sodišče s sklepom z dne 17. 8. 2016 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške ter DDV v skupnem znesku 57,12 EUR. Meni, da gre za nagrado za nedelo. Ne čuti se dolžno plačati teh stroškov. Tudi stroškov ne zmore, saj je brezposelna in ni sposobna kriti teh stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno citiralo pravno podlago za odločanje v tej zadevi, to je 71. in 51. člen Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Vendar ugotavlja, da je sodišče postavilo pritožnici odvetnika s sklepom z dne 21. 7. 2016 in da je s sklepom z dne 17. 8. 2016 te stroške odmerilo in da so bili začasno kriti iz proračuna.

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da v spisu ni podatka, da bi bil sklep o postavitvi odvetnika B.B., ki ga je sodišče izdalo 21. 7. 2016, vročen pritožnici. Na list. št. 8 je sicer odredba, da naj se ji vroči na naroku, vendar iz zapisnika z dne 22. 7. 2016 ne izhaja, da bi pritožnica ta sklep prejela. V sklepu je res zapisano, da če bi predlagatelj s predlogom ne uspel, plača stroške sam (51. člen ZDZdr). Vendar proti temu sklepu ni posebne pritožbe in tudi pritožiteljica tega sklepa ni prejela. Ko bi pritožiteljica ta sklep prejela, bi se lahko do tega opredelila in kot sama trdi, ni predlagala odvetnika, ampak ga je dodelilo sodišče. V primeru, da predlagatelj odpusta ne želi odvetnika, pa ga sodišče postavi po uradni dolžnosti (31. člen ZDZdr), je težko razlagati določbo 51. člena tako, da vseeno mora plačati odvetnika, ki ga ni želela. V primeru, da njegovemu zastopanju ni ugovarjala, pa je možno, da je tako zastopanje sprejela. Pritožbeno sodišče ima v takem primeru tudi pomisleke v ustavnost določbe sedmega odstavka 71. člena ZDZdr. V primeru, ko je odpust predlagan po uradni dolžnosti, da ni bil predlog uspešen, nosi stroške proračun. V primeru, ko odpust predlaga pacient, pa mora to kriti sam – najmanj kar je, je vprašljivost enakosti pred zakonom in dostopa do sodišča. Vendar v tej fazi postopka pritožbeno sodišče ne more sprožiti presoje ustavnosti določbe sedmega odstavka 71. člena ZDZdr.

6. Pritožnica tudi graja višino priznanih stroškov in tudi smiselno trdi, da odvetnik tega dela ni opravil. Sodišče je odločilo o stroških s sklepom z dne 17. 8. 2016 (list. št. 17-18), kateri pa pritožnici ni bil vročen. Na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovoriti. Pritožba s tem, ko izraža začudenje, kaj v tem sklepih piše, smiselno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre tako za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

7. Sodišče prve stopnje naj vroči pritožnici oba sklepa in nato naj postopa glede na ravnanja pritožnice. Odločitev temelji na 365. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.