Jedro

Četudi sta zahtevka za prepoved posegov v služnost in prepoved posegov v posest v medsebojni zvezi in temeljita na istem ali podobnem dejanskem stanju, je v postopku o motenju posesti potrebno uporabiti določila posebnega dela postopka ZPP, zato sprememba tožbe ni dopustna.

Sodišče je vezano na izdano začasno odredbo.

Izrek

Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

V ostalem se pritožbi tožeče stranke ugodi in se izpodbijani sklep v nepotrjenem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču v nov postopek.

Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: V predmetni zadevi je tožeča stranka s tožbo, ki jo je vložila 13.2.2008 v smislu določila 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uveljavljala varstvo stvarne služnosti pred vznemirjanjem. Dne 28.3.2008 je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je sodišče v sklepu z dne 21.4.2008 ugodilo in toženi stranki naložilo, da je dolžna s služnostne poti, ki v naravi poteka po dvorišču nepremičnine s parc. št. 898/5 k.o. Č., odstraniti tovorno vozilo zelene barve brez prikolice, prikolico s cerado in cisterno, na kateri je napis „P. U.“ in toženi stranki prepovedalo, da na služnostni poti postavlja kakršnekoli premične stvari, ki bi ovirale ali motile tožnika v izvrševanju njegove pravice in za primer nespoštovanja začasne odredbe odmerilo kazen v višini 4.100,00 EUR. Zoper izdano začasno odredbo je tožena stranka 25.4.2008 vložila ugovor, o katerem do danes še ni bilo odločeno. 12.5.2008 je tožeča stranka predlagala izrek denarne kazni, ker tožena stranka izdane začasne odredbe ni spoštovala. Enak predlog je ponovila tudi v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila na naroku dne 22.9.2008, kot tudi 3.10.2008 in 9.7.2009. 9.7.2009 je tožeča stranka vložila tudi predlog za razširitev tožbe, s katerim uveljavlja posestno varstvo na sporni poti, ker je tožena stranka na pot namestila kovinska drsna vrata, hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe, ki ima identično vsebino kot tožbeni zahtevek.

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sklenilo, da spremembe tožbe ne dovoli, zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 9.7.2009 kot tudi vse predloge za izrek denarne kazni. V obrazložitvi navaja, da tožena stranka z novim tožbenim zahtevkom uveljavlja varstvo posesti, za te spore pa veljajo posebna pravila Zakona o pravdnem postopku (od 424. do 431. člena ZPP). Zahtevki za varstvo služnostne pravice se obravnavajo po splošnih določilih ZPP. Tožeča stranka tako ne more uveljavljati obeh zahtevkov v eni tožbi, zato spremembe tožbe ni dovolilo. Ker spremembe tožbe ni dovolilo, predlagana začasna odredba pa se nanaša na varstvo posesti, tožbeni zahtevek pa na varstvo služnostne pravice, verjetnost terjatve ni izkazana, zato je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zavrnilo je tudi vse predloge tožeče stranke za izrek denarne kazni določene v sklepu o izdani začasni odredbi z dne 21.4.2008, ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bilo moteno izvrševanje služnosti.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V obrazložitvi navaja, da sta tožbena zahtevka na motenje posesti in varstvo služnosti po vsebini enaka in zasledujeta enak cilj, služnostnemu upravičencu zagotoviti mirno in nemoteno izvrševanje pravice. Zato ima služnostni upravičenec na voljo dve vrsti pravnega varstva, in sicer tožbo za varstvo služnosti po 212. členu SPZ in pa motenjsko tožbo po 32. členu SPZ. Pritožnik se je odločil za uveljavljanje zahtevka iz naslova varstva služnosti in v vlogi z dne 8.7.2009 ne uveljavlja varstva motenja posesti, saj za to nima interesa. V konkretnem primeru gre za privilegirano spremembo tožbe zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe tako, da iz iste dejanske podlage zahteva drug predmet in privolitev toženca sploh ni potrebna. Sodišče bi zato spremembi tožbe moralo ugoditi, saj tožnica v obeh primerih uveljavlja tožbeni zahtevek na isti dejanski podlagi. Pritožnik bo prikrajšan v varstvu svoje pravice, če sodišče privilegirani spremembi tožbe ne bo ugodilo, saj je dovoljena prilagoditev tožbenega zahtevka novo nastalim okoliščinam.

Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana, ker sprememba tožbe ni dovoljena. Opozarja tudi, da je predlagala izvršitev v sklepu o začasni odredbi določene in izrečene denarne kazni, ker tožena stranka v začasni odredbi naloženih bremen ni izpolnila: ni odstranila tovornega vozila zelene barve brez prikolice, prikolice s cerado in cisterno, na kateri je napis P. U., ampak je na pot celo postavila premična vrata, ki tožnika ovirajo pri izvrševanju njegove služnostne pravice na parceli. Sodišče se z vprašanjem, ali tožena stranka dolžnost, ki ji jo je sodišče naložilo v sklepu o izdani začasni odredbi, spoštuje ali ne, ni ukvarjalo. Svojo odločitev je neutemeljeno oprlo na nedokazane trditve tožene stranke o poteku in širini poti, čeprav v sklepu o začasni odredbi o tem sploh ni govora. Zato naj sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ima prav, ko navaja, da ima tožeča stranka, ki zasleduje neoviran dostop do svoje parcele preko parcele služečega zemljišča, na voljo dve poti, in sicer varstvo služnostne pravice, kot tudi varstvo pred motenjem posesti. Temu stališču pritožbeno sodišče dodaja, da s tožbenim zahtevkom, kot ga tožeča stranka postavi, ne izkaže le kakšen cilj zasleduje, ampak tudi na kakšni podlagi. Popolnoma pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v prvi tožbi uveljavljala varstvo služnostne pravice, po spremenjeni tožbi pa uveljavlja posestno varstvo, saj med drugim želi, da sodišče prepove toženi stranki, da bi z motilnimi dejanji posegala v posest tožeče stranke. Četudi so zahtevki v medsebojni zvezi in temeljijo na istem ali podobnem dejanskem stanju, je v postopku o motenju posesti potrebno uporabiti določila posebnega dela postopka ZPP, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki spremembe tožbe ni dovolilo. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru, kadar sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nov tožbeni zahtevek obravnava kot samostojno tožbo v drugem postopku, skupaj z začasno odredbo, ki naj takšni tožbeni zahtevek zavaruje. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je bilo potrebno pritožbi zoper zavrnitev začasne odredbe že zato ugoditi. Zavrnitev spremembe tožbe namreč ne pomeni, da zahtevek po spremenjeni tožbi ni verjetno utemeljen. Zaključek sodišča prve stopnje je zato materialnopravno zmoten.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 27.3.2008, ki ga je tožeča stranka na sodišče vložila 28.3.2008, in dne 21.4.2008 izdalo sklep po katerem je toženi stranki naložilo, da mora s služnostne poti odstraniti tovorno vozilo zelene barve brez prikolice, prikolico, cerado in cisterno, na kateri je napis P. U. Pravilno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da bi moralo sodišče potem, ko je v sklepu z dne 21.4.2008 ugotovilo obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe, ugotoviti, ali je tožena stranka nalog sodišča izpolnila. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v izdani začasni odredbi toženi stranki naložilo, naj s služnostne poti, ki v naravi poteka po dvorišču nepremičnine s parc. št. 898/5 k.o. Č., odstrani tovorno vozilo zelene barve brez prikolice, prikolico, cerado in cisterno, na kateri je napis P. U. ter toženi stranki prepovedalo, da na služnostni poti postavlja kakršnekoli premične stvari, ki bi ovirale in motile tožnika v izvrševanju njegove pravice. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi kaznovanja sodišče opira svojo odločitev na pas, ki je omejen z rumeno črto, za kar pa ni podlage v izdani začasni odredbi. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določila iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar ima na podlagi določila 354. člena ZPP avtomatično za posledico razveljavitev sklepa. Pri ponovnem odločanju bo odločilno, da je sodišče izdalo začasno odredbo, ki je še veljavna, saj o ugovoru zoper njo do danes še ni odločilo in s katero je bila kazen toženi stranki za kršitev začasne odredbe že izrečena in je sodišče na takšno svojo odločitev vezano. Zato ne more brez upoštevanja pravnih sredstev (odločitev o ugovoru) kar samo odreči njeno izvršitev, ne da bi o ugovoru tožene stranke pred tem sploh odločalo.