Jedro

Ker je bilo sporno razmerje z naknadno izdano odločbo tožene stranke urejeno v korist tožnice, si tožnica svojega pravnega položaja v tem socialnem sporu ne more več izboljšati. Posamični upravni akt, ki je bil predmet sodne presoje, namreč ne obstaja več. Zato je sodišče prve stopnje vloženo tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo. Presodilo je, da ni več pravnega interesa na strani tožnice za izpodbijanje dokončne odločbe št. ... z dne 19. 3. 2014 in prvostopne odločbe iste št. z dne 18. 2. 2014. 2. Zoper sklep tožnica vlaga pravočasno laično pritožbo. Navaja, da je plačevala vse prispevke in davke iz dopolnilne dejavnosti, da je januarja 2011 zbolela za pljučno embolijo, da je imela v pljučih strdke in močno pljučnico. Stara je 71 let in zelo bolna. Ima zelo nizko pokojnino le v višini 327,00 EUR in s tem težko preživi. Januarja 2014 se ji je ponovila pljučna embolija in od takrat ne more več normalno dihati. Ker je tudi psihično uničena sodišče naproša, da njeno pritožbo ugodno reši. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Izdan je ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP).

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. V obravnavanem predsodnem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti, je bilo med drugim z izpodbijano drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 3. 2014 ugotovljeno, da ima tožnica (ki je bila že uživalka pokojnine) lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 23. 3. 2009 do 31.12. 2011. Vendar je tožena stranka v skladu z novelo Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14, v nadaljevanju: ZMEPIZ-1) z odločbo št. ... z dne 19. 1. 2015 (priloga B/1), izdano prav tako po uradni dolžnosti odločila, da tožnica v obdobju od 23. 3. 2009 do 31. 12. 2011 nima lastnosti zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Hkrati je s tem posamičnim upravnim aktom odpravila odločbo št. ... z dne 19. 3. 2014. 6. Zgoraj navedeni dejanski stan pa pomeni, da ni več razlogov za meritorno sojenje v zadevi, saj posamični upravni akt, ki naj bi bil predmet sodne presoje, več sploh ne obstaja. Pravna podlaga za odločitev v zadevi je tako dejansko podana v 1. odstavku 274. člena ZPP, po katerem predsednik senata s sklepom zavrže tožbo, če ni podane pravne koristi za vložitev tožbe. Pravna korist pa mora biti podana tako ob vložitvi tožbe in ves čas trajanja sodnega postopka.

Ker je bilo sporno razmerje z določbo št. ... z dne 19. 1. 2015 urejeno v korist tožnice, saj ni ponovne vzpostavitve lastnosti zavarovanke iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti, si svojega pravnega položaja v tem sodnosocialnem sporu ne more več izboljšati. Z izpodbijanim sklepom je zato tožba, vložena 30. 4 2014, zakonito zavržena.

7. Pritožbeno sodišče sicer razume tožničino težko zdravstveno stanje in eksistenčne razmere zaradi nizke pokojnine. Vendar pa tovrstne navedbe za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso relevantne, saj ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

8. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče na temelju 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.