Jedro

Pri odločitvi v zvezi z dolžnikovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo, je pritožbeno sodišče upoštevalo drugi odstavek 163. člena ZPP , v skladu s katerim bi moral dolžnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, torej navesti opravljena dejanja in zneske, ki jih zahteva zanje, zato je bilo potrebno njegovo zahtevo zavrniti kot neutemeljeno že iz tega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik krije sam svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi umaknjen, ker ga ni dopolnil tako, da bi zanj plačal sodno takso.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor z dne 17.03. 2010 (list. št. 25), ki ga je na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 22.03.2010 pravočasno dopolnil z vlogo z dne 18.04.2010 (list. št. 32) skupaj s prilogami; sodišče prve stopnje ga je glede na vsebino njegovih navedb obravnavalo kot pravočasno pritožbo, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je dne 04.07.2008 prejel posojilo v višini 700,00 EUR, zato meni, da dolg za izterjavo v znesku 1.685,64 EUR nerazumno visok. Nadalje navaja, da je želel zoper sklep o izvršbi vložiti ugovor, saj upnik ni upošteval, da mu je dne 27.08.2009 poravnal 931,44 EUR skupaj z obrestmi, poleg tega pa tudi ni predložil nobene verodostojne listine, iz katere bi bilo razvidno dejansko stanje dolga, vendar je pri tem spregledal rok za vložitev ugovora za dva dni, in tako ni vedel, ali ga še lahko vloži. V zvezi s tem pojasni, da so ga na sodišču prve stopnje opozorili, da je rok za vložitev ugovora zamudil in naj počaka na sklep sodišča. V zvezi z višino upnikove terjatve še pojasni, da je upnik plačane anuitete prikazal kot (oderuške) stroške opomina ali kot odvetniški opomin v višini 60,00 EUR, kljub dogovoru za odložitev plačila obrokov. Kot dolg je upnik prikazal tudi osebni obisk z dne 12.08.2009 v višini 50,00 EUR, kljub temu, da ga s strani upnika nihče ni obiskal, niti pustil obvestila o obisku. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njegove pritožbe ter zahteva povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo.

Najprej je potrebno pojasniti, da je tudi pritožbeno sodišče dolžnikovo vlogo z dne 17.03.2010, dopolnjeno z vlogo z dne 18.04.2010, obravnavalo kot pritožbo. Pri tem je upoštevalo, da je dolžnikov ugovor pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži le pritožbo (prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnik vložil dne 16.11.2009 ugovor (list. št. 11) zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki mu je bil vročen dne 07.11.2009 (vročilnica na list. št. 10). Zakonsko določeni 8-dnevni rok za vložitev ugovora zoper navedeni sklep se je v danem primeru iztekel dne 16.11.2009, zato ne držijo njegove pritožbene navedbe, da je z vložitvijo navedenega ugovora zamudil, ker je spregledal, da se je rok za vložitev ugovora že iztekel, kar pa tudi sicer ne predstavlja pritožbenega razloga, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 dolžniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse (list. št. 14) za navedeni ugovor v znesku 40,00 EUR v roku 8 dni in ga opozorilo na posledice neplačila sodne takse v navedenem roku. Navedeni plačilni nalog mu je bil vročen dne 28.12.2009 (vročilnica na list. št. 17). Tako je je rok za plačilo navedene sodne takse začel teči dne 29.12.2009 in se iztekel dne 05.01.2010. Dolžnik sodne takse za navedeni ugovor ni plačal v zakonsko določenem roku, kljub temu, da je bil opozorjen na pravne posledice neplačila sodne takse v navedenem roku. Pri njem tudi niso bili podani pogoji za oprostitev plačila navedene sodne takse, saj predloga za oprostitev plačila sodne takse za navedeni ugovor zoper sklep o izvršbi ni vložil. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki je bil dolžniku vročen dne 10.03.2010 (vročilnica na list. št. 24), na podlagi tretjega odstavka 61.a člena ZIZ pravilno in zakonito odločilo, da se navedeni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjenega.

K vsemu navedenemu je potrebno še dodati, da se pritožbeno sodišče s pritožbenimi trditvami, s katerimi v bistvu ponovi svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi, z vlogo z dne 18.04.2010 pa tudi dopolni, ni ukvarjalo, saj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje glede na to, da ni prišlo do vsebinskega obravnavanja njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi s strani sodišča prve stopnje, niti niso pomembne.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, zaradi katerih je bila vložena pritožba, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pri odločitvi v zvezi z dolžnikovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo, je pritožbeno sodišče upoštevalo drugi odstavek 163. člena ZPP , v skladu s katerim bi moral dolžnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, torej navesti opravljena dejanja in zneske, ki jih zahteva zanje, zato je bilo potrebno njegovo zahtevo zavrniti kot neutemeljeno že iz tega razloga.

Pri temeljitem in natančnem pregledu spisa v obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je dolžnik k pritožbi priložil potrdilo z dne 17.03.2010 o plačilu sodne takse v znesku 40,00 EUR (list. št. 26), glede tega pa v omenjeni dopolnitvi pritožbe premalo opredeljeno navedel, za katero od svojih vlog v tem postopku je plačal sodno takso v navedenem znesku (čeprav drži, da znaša sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi tar. št. 4021 ZST-1 40,00 EUR). Ne glede na to je dolžnik na podlagi plačilnega naloga (list. št. 40) pravočasno plačal tudi sodno takso za pritožbo po tar. št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR (potrdilo o plačilu na list. št. 44).

V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje preveri, ali je dolžnik dvakrat plačal sodno takso za pritožbo, in v kolikor ugotovi, da jo je, odredi vrnitev preveč plačanega zneska (prvi odstavek 37. člena ZST-1).

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.