Jedro

Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.

Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).

Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I. 2. točki izreka (glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbe M., d.o.o., ..., matična številka: 000 pod zaporedno številko deleža 2378 v višini 50,00 % osnovnega kapitala, z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani v korist tožeče stranke) in v I. 4. točki izreka (glede pravdnih stroškov) ter se zadeva glede I. 2. točke izreka vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu sklep potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve toženi stranki glede nepremičnin, navedenih v I. 1. točki izreka do višine 50/100 njemu solastnega deleža in z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, kot to izhaja iz I. 1. točke izreka. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbe M., d.o.o., ... v višini 50,00% osnovnega kapitala z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani v korist tožeče stranke (I. 2. točka izreka) ter zavrnilo predlog tudi v ostalem delu, med drugim glede odločitve o pravdnih stroških. Odločilo je, da bo o stroških sodišče odločalo v končni odločbi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica). Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da izpodbijano odločitev razveljavi. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, s katerimi razlogi sodišča prve stopnje se strinja. Preuranjen oziroma napačen je zaključek sodišča, ki je potem, ko je ugotovilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve tožnice do tožene stranke (toženca), ugotovilo, da druge predpostavke za izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi ne obstojijo. Kar se tiče zavarovanja nepremičnin sodišče prve stopnje navede, da naj bi zaznamba spora pridobitve lastninske pravice tožnico varovala pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Navede tudi, da zaznamba spora pridobitelja varuje pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. To stališče je materialnopravno napačno. Zaznamba spora namreč tožnice kot pridobitelja ne varuje pred kasnejšimi vpisi drugih stvarnih pravic. Tožnica povzema učinke zaznambe spora ter navaja, da je v konkretnem primeru varovana lastninska pravica tožnice, v zvezi s pridobitvijo katere je zaznamovan spor pri predmetnih nepremičninah, ne varuje pa zaznamba spora tožnice pred vknjižbo drugih stvarnih pravic in razpolaganjem toženca. Učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve sta različna. Učinek začasne odredbe - prepovedi odtujitve in obremenitve je bolj neposreden in takojšen, saj je ovira za dovolitev v zakonu naštetih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ne dovoljuje nobenih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba, medtem ko zaznamba spora za takšne vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Sodišče je zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje. Napačno je navedlo, da tožničina postavljena trditvena podlaga dodatnega varstva s prepovedjo odsvojitve in obremenitve ne utemeljuje. Tožnica je namreč navedla, da bo toženec naredil vse, da bo uveljavitev terjatve tožnice tudi v primeru uspeha v predmetnem postopku onemogočena in bolj konkretne trditvene podlage ne more podati. Toženec je konkretno dejal, da bo vse svoje premoženje prepisal. Sodišče spregleda, da tega toženec ni prerekal. Vsebinskih razlogov sodišče ne zavzame. Sklepa se torej ne da preizkusiti in nima razlogov za odločitev. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnice, kot je ta predlagala. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza v potrditev navedb tožnice o tem, da obstoji konkretna in realna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožnice onemogočena. Sklep v tem delu nima razlogov in se ga ne da preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP. V kolikor bo toženec prenesel lastninsko pravico na tretjo dobroverno osebo oziroma nepremičnino odtujil ali obremenil, tožnica ne bo prišla do poplačila terjatve, pravno varstvo bi bilo povsem izvotleno. Toženec pa ne bi utrpel nobene škode. Toženec substancirano tem navedbam ni ugovarjal. Ni res, da tožnica ni pojasnila, zakaj bi brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice, to je nenadomestljiva škoda. V primeru, da bi toženec z nepremičninami in s poslovnim deležem razpolagal v korist tretje osebe, bi bila terjatev tožnice onemogočena, pravno varstvo pa izvotleno. V primeru odtujitve nepremičnine ali poslovnega deleža bi imela zgolj obligacijsko terjatev. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede konkretne objektivne nevarnosti glede prenosa poslovnega deleža. Tožnica je v trditveni podlagi navedla, da ji je toženec že večkrat predočil, da bo vse svoje premoženje prepisal, da od skupnega premoženja ne bo dobila ničesar ter da bo s prepisi in drugače poskrbel, da bo povsem onemogočena v uveljavljanju in zaščiti svojih pravic. Ugotovitev sodišča v 33. točki obrazložitve je zato protispisna. Sodišče je protispisno ugotovilo, da tožnica ni navedla, kaj naj bi predstavljalo konkretno nevarnost, ki ogroža kasnejši vpis tožnice na navedenem poslovnem deležu. Tudi ni res, da ni navedla, zakaj tožencu s prepovedjo odtujitve ali obremenitve poslovnega deleža ne bi nastale neugodne posledice. Toženec je edina poslovodna oseba, z izdajo začasne odredbe mu ne bi nastala nikakršna škoda. Tožnica je izkazala objektivno nevarnost za uveljavitev končne tožničine terjatve, izkazala pa je tudi t. i. subjektivno nevarnost. Ugotovitve sodišča, da so navedbe tožnice presplošne, so protispisne, sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke 339. člena ZPP. Z neizvedbo dokaza z zaslišanjem tožnice je zagrešilo tudi kršitev načela kontradiktornosti postopka.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje ter predlaga delno zavrženje in delno zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so vse navedbe tožnice, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin in vpisom prepovedi v zemljiško knjigo (I. 1. točka izreka). Tožnica je zatrjevala, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena, da toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe utrpela tožnica, oziroma bi dolžniku nastala le neznatna škoda. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge glede vseh navedenih predpostavk. Glede vseh predpostavk so zaključki sodišča prve stopnje pravilni, drugačne pritožbene navedbe pa neutemeljene.

6. Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice. Vsi razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem so pravilni in se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.

7. Pravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da zgolj pavšalne trditve tožnice, da z vpisom prepovedi odsvojitve in obremenitve tožencu ne bi nastala nobena oziroma le neznatna škoda, ne zadostujejo, in da trditve tožnice ne omogočajo tehtanja med škodnimi posledicami za eno in drugo stranko in so pavšalne. Tudi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi z 270. členom ZIZ tožnica ni izkazala kot verjetne.

8. Glede na že navedene ugotovitve o učinkih zaznambe spora so neutemeljene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede zatrjevanega prepisa nepremičnin izvesti dokaz z zaslišanjem tožnice. Neutemeljena pa je tudi navedba, da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in da nima razlogov za odločitev. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka v tem delu ni podana.

9. Utemeljeno pa pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede zavarovanja poslovnega deleža oziroma predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbe M., d.o.o., v višini 50,00 % osnovnega kapitala. Sodišče je navedlo, da tožnica posebnih navedb glede konkretne objektivne nevarnosti glede prenosa poslovnega deleža ni podala, vendar so ti očitki tožnici neutemeljeni. Nadalje je navedlo, da tožnica ni navedla, kaj naj bi predstavljalo konkretno nevarnost, ki ogroža kasnejši vpis tožnice na navedenem poslovnem deležu in da so trditve glede nevarnosti razpolaganja s poslovnim deležem ostale na ravni pavšalnosti. Navedlo je, da so potrebne neke konkretne okoliščine, ki kažejo na izkazano objektivno nevarnost. Slednje materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je sicer pravilno, vendar sodišče druge stopnje soglaša s pritožbo, da je tožnica objektivno nevarnost konkretizirala.

10. Tožnica je navedla, da ji je toženec pred vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, v času, ko sta skušala urediti medsebojna razmerja iz naslova ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, predočil, da od skupnega premoženja ne bo dobila nič, da bo poskrbel, da bo popolnoma onemogočena v uveljavljanje in zaščiti svojih pravic, da bo to uredil s prepisi in tudi drugače. Konkretizirano je torej pojasnila, da je toženec povedal, da bo poskrbel, da od skupnega premoženja ne bo prejela ničesar. Zatrjevala je konkretno izrečene besede toženca v času pred vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe (glej list. št. 78 in 79 spisa - vloga tožnice).

11. Glede na takšne navedbe tožnice je zmotno stališče sodišča, da navedb glede konkretne objektivne nevarnosti glede prenosa poslovnega deleža ni podala in da je to navedla le v povezavi z navedbo, da bo stanovanja toženec prenesel na njuna otroka. Tožnica je nadalje večkrat podala širše razlogovanje, da od morebitnega dobrovernega pridobitelja ne bo mogla zahtevati vrnitve poslovnega deleža. Stališče sodišča prve stopnje je torej po oceni sodišča druge stopnje zmotno. Trditve tožnice v zvezi z objektivno nevarnostjo so bile zadosti konkretizirane. Za svoje trditve je tožnica predlagala tudi dokaze, s katerimi se sodišče ni ukvarjalo, zaradi zmotnega stališča, da je tožnica navedla zgolj hipotetično nevarnost za utemeljenost predlagane začasne odredbe.

12. Glede na navedeno je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v I. 2. točki izreka glede prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža z zaznambo prepovedi v sodnem registru razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče druge stopnje namreč odločitve ne more spremeniti in samo izdati predlagane začasne odredbe, saj bi v tem primeru toženca prikrajšalo za pravico do ugovora (3. točka 365. člena ZPP).

13. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve poslovnega deleža in pri tem upošteva vse navedbe tožnice v zvezi s tem, tudi tiste, ki jih je doslej spregledalo. V zvezi s trditvami naj izvede ustrezne dokaze in po potrebi razpiše tudi narok, na katerem bo izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.

14. Ker je bila razveljavitev v navedenem delu potrebna že iz navedenega razloga, na preostale pritožbene navedbe glede tega dela sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Sodišče druge stopnje je razveljavilo tudi I. 4. točko izreka, v kateri je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov tožnici, zaradi zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe. Glede na to, da bo o stroških sodišče odločalo v končni odločbi, je sodišče druge stopnje odločitev v tem delu le razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

16. V preostalem delu (vključno z II. točko izreka, ki je toženec konkretizirano ne izpodbija) je sodišče druge stopnje, glede na že obrazloženo, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).