Jedro

Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka sklicuje, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo je revidentka po pooblaščenki dne 13. 4. 2007 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 10. 2005, s katero je ta zavrnila pritožbo revidentke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 29. 3. 2005, s katero je bilo odločeno, da se črta registracija prijave stalnega prebivališča revidentke na naslovu Ljubljana, ulica X. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka sklicuje, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revidentka navaja, da je z izpodbijano sodbo odločeno o njeni pravici do stalnega bivanja, kar ima za revidentko hude posledice v vsakdanjem življenju in varnosti. Revidentka pa ima sedaj prijavljeno bivanje na naslovu Centra za socialno delo v Ljubljani. Bila je pregnana iz stanovanja, kar ima zanjo hude posledice, saj lahko z odjavo naslova, kjer je stalno bivala, izgubi tudi pravice, ki bi ji šle na tem stanovanju, kakor tudi socialne pravice, ki gredo posamezniku glede na kraj bivanja.

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima revidentka prijavljeno bivališče na naslovu Centra za socialno delo Ljubljana, kar tudi sama zatrjuje, in tudi začasno bivališče na naslovu Borovnica, ulica Y. Revidentka tako ni izkazala, da bi ji bile njene socialne pravice, ki ji gredo glede na kraj bivanja, ogrožene. Hude posledice, ki izvirajo iz naslova izgube stanovanja in na katere se revidentka sklicuje, pa niso predmet tega postopka. Revidentka s svojimi navedbami zelo hudih posledic, ki naj bi ji nastale, tako ni izkazala, pa tudi sicer je njeno zatrjevanje pavšalno in zato neupoštevno. Revidentka torej ni izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS -1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.