Jedro

V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb z dne 2. 2. 2015 in parcelacije za parcelo št. 79/3 k. o. X, družbe M., d.o.o., z dne 13. 1. 2015, vzpostavi etažna lastnina na stavbi z naslovom O. 4, S., ID znak 000-483, k. o. X, ki je povezana s parcelo št. 79/10 k. o. X. Parcela 79/3 k. o. X se briše. Pri solastnem deležu 5/16 B. J. novo nastale parcele št. 79/9 k. o. X se vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: A. A., O. 4, S., do celote. Pri novo nastali parceli št. 79/9 k. o. X se v breme vsakokratnega lastnika (sedaj v lasti A. A.) vknjiži stvarna služnost peš hoje in vožnje s sodobnimi motornimi vozili v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe št. 000-483-1 (sedaj v lasti B. J.), ki stoji na parceli št. 79/10 k. o. X (I. točka izreka). Skupni deli stavbe ID znak 000-483 so: - pripadajoče zemljišče parc. št. 79/10 k. o. X, zemljišče pod stavbo 175 m²; - del stavbe št. 000-483-3 (stopnišče, hodnik izmera 22,10 m², 1. in 2. etaža); - del stavbe št. 000-483-4 (stopnišče, hodnik izmera 29,60 m², 1. 2. in 3. etaža); - del stavbe št. 000-483-5 (stopnišče, hodnik izmera 7,60 m², 3. etaža), - del stavbe št. 000-483-6 (podstrešje izmera 43,80 m², 4. etaža), - fasada in streha. Vpiše se solastninska pravica na skupnih delih stavbe: - v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe št. 000-483-1 do deleža 495/1000; - v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe št. 000-483-2 do deleža 505/1000. Vpiše se lastninska pravica v korist: - lastnika posameznega dela stavbe št. 000-483-1 (stanovanje v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema, izmera 187,80 m², 1. in 3. etaža, z v izreku naštetimi prostori), B. J., do celote; - lastnika posameznega dela stavbe št. 000-483-2 (stanovanje v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema, izmera 191,00 m², 1. in 2. etaža, z v izreku naštetimi prostori), A. A., do celote. V III. točki izreka so urejena medsebojna razmerja med etažnimi lastniki. V IV. točki izreka je določeno izplačilo predlagatelja nasprotni udeleženki na račun večje vrednosti posameznega dela stavbe št. 000-483-1 v višini 31.067,50 EUR, s pripadajočimi obrestmi. V V. točki izreka se je pri posameznem delu stavbe št. 000-483-1, ki je v lasti predlagatelja, do poplačila nasprotni udeleženki v njeno korist vknjižila zastavna pravica. V VI. točki izreka je določeno, da skupne stroške postopka stranke trpijo glede na višino solastnih deležev. V VII. točki izreka je odločeno o višini stroškov, ki jih je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju.

2. Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Navaja predvsem, da je predlagatelj v okviru predloga za razdružitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine zase predlagal bistveno večji delež, kot mu gre, na kar je nasprotna udeleženka opozorila sodišče v svoji prvi pripravljalni vlogi, kjer je tudi izrecno navedla, da ne nasprotuje vzpostavitvi etažne lastnine, kot je to razvidno iz elaborata. Nasprotna udeleženka je opozorila na objektivne probleme, ki se pri predmetni vzpostavitvi etažne lastnine lahko pojavijo. Izhajala je iz izkušenj in vsakdanje uporabe solastne nepremičnine ter upoštevaje odnos s predlagateljem. Sodišče je njene pripombe prezrlo. Druga točka izreka sodišča prve stopnje, skupni deli stavbe, je nejasna in premalo konkretizirana. Nerazumljiv je tudi del izreka, ki določa vpis lastninske pravice. Premalo so konkretizirani deli. Ni jasno, v obseg katerega izmed stanovanj spadajo konkretni prostori. Medsebojna razmerja so določena pavšalno. Za preložitev naroka 14. 12. 2015 so obstajali upravičeni razlogi, ki jih je sodišče ignoriralo.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Predlaga tudi odpravo matematične napake, in sicer da je dolžan nasprotni udeleženki izplačati največ 24.833,13 EUR.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v postopku delitve solastnine sledilo predlogu predlagatelja, ki je predlagal vzpostavitev etažne lastnine (prvi odstavek 110. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ). To pa je storilo tako, da je na stavbi (stavba z naslovom O. 4, S.), ki da je (sledeč razlogom izpodbijanega sklepa) na ((še) neobstoječi) parc. št. 79/10 k. o. X,(3) ustanovilo etažno lastnino, ne da bi pred tem razdelilo (razparceliralo) udeležencema solastno parc. št. 79/3 k. o. X (na parc. št. 79/9 in 79/10 k. o. X).(4)

6. SPZ v prvem odstavku 105. člena določa, da je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Prvi odstavek 107. člena SPZ določa, da etažna lastnina nastane (na podlagi pravnega posla ali) z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. SPZ v tretjem odstavku 110. člena določa, da mora sklep sodišča vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena tega zakona. Sporazum o delitvi (prvi odstavek 108. člena SPZ) mora vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki.

7. V 6. točki obrazložitve (k v I. točki te obrazložitve povzetem izreku sklepa sodišča prve stopnje) je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je družba M., d.o.o., izdelala elaborat za vpis stavbe št. 000-483, k. o. X v kataster stavb ter elaborat parcelacije parc. št. 79/3, iz katere sta(5) nastali dve novi parc. št. 79/9 in 79/10 k. o. X. V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo, da elaborata v celoti sprejema. A sodišče parcelacije (delitve obstoječe parcele št. 79/3 k. o. X) ni izvršilo in posledično tudi parc. št. 79/9 in 79/10 k. o. X (še) nista nastali.

8. Sodišče druge stopnje izpostavlja, da je treba v izreku odločbe zadostiti pogojem za vpis v kataster in zemljiško knjigo (tretji odstavek 110. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 108. člena SPZ). Upoštevati je treba tudi Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN), ki v prvem odstavku 8. člena izrecno določa, da mora biti (pravnomočni) sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Upoštevati je treba, da je pri fizični delitvi nepremičnine pravilo, da sodišče opravi vse potrebno, da je sklep sposoben za vpis v kataster in zemljiško knjigo. V nepravdnem sklepu o delitvi s parcelacijo sodišče v izreku odloči hkrati, da se obstoječa parcela razdeli, pri novo nastalih parcelah vknjiži lastninska pravica na ime določenih nekdanjih solastnikov, do delitve obstoječa parcela pa se (ker preneha obstajati) izbriše. Sestavni del sklepa o delitvi s parcelacijo predstavlja elaborat, iz katerega že sledijo nove (v katastru rezervirane) številke parcel, ki se v sklepu upoštevajo.

9. Šele nato lahko sodišče na (kot obrazloženo) ustanovljeni novi parceli (stavbi na njej) opravi delitev z ustanovitvijo etažne lastnine, pri čemer je sestavni del sklepa o delitvi na etažno lastnino elaborat etažne lastnine z vsemi potrebnimi sestavinami za nastavitev etažne lastnine v katastru stavb.(6) Upoštevati je potrebno tudi, da mora biti elaborat sestavni del sodne odločbe(7), kar mora jasno izhajati iz izreka.

10. V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena Zakona o zemljiški knjigi).(8)

11. Višje sodišče je v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da tem zahtevam sodišče prve stopnje ni zadostilo. Zato je pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in ga vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Samo kršitve ne more odpraviti, ne da bi strankama odvzelo pravico do učinkovite pritožbe, ki je ustavno varovana kategorija.

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje (pod pogojem, da bo vztrajalo pri delitvi na način, kot se je odločilo)(9) upoštevati navedena izhodišča. Predvsem bo moralo izvesti (konstitutivno, z izrekom, ki bo zemljiškoknjižno izvedljiv) delitev parcele št. 79/3, in sicer bo moralo ustanoviti (z rezerviranimi parcelnimi številkami) novo nastali parceli 79/9 in 79/10, vse k. o. X, šele nato pa ustanoviti etažno lastnino. Le tako bo sklep sodišča lahko podlaga za vpis v kataster in zemljiško knjigo. V izreku presojanega sklepa sodišče prve stopnje namreč novo nastalih (rezerviranih) parc. št. 79/9 in 79/10 še ni ustanovilo, torej zemljišče pod stavbo, z rezervirano parc. št. 79/10, še ne obstaja in je sodišče stavbo etažiralo na neobstoječi parcelni številki (nepremičnini).

13. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): Višje sodišče v Ljubljani je za odločanje v tej zadevi pristojno na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016 Op. št. (2): a podlagi 366a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) Op. št. (3): Dejansko je stavba na parc. št. 79/3 k. o. X; Op. št. (4): Predlagana a še neizvedena parcelacija; Op. št. (5): Naj bi – glej nadaljnjo obrazložitev; Op. št. (6): Primerjaj Vesna Rijavec: Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku, GV Založba, d.o.o., Podjetje in delo, št. 5/2011, podnaslov v članku Narava sklepa o delitvi solastnine.

Op. št. (7): Primerjaj VSK sklep Cp 567/2009. Op. št. (8): Prav tam, podnaslov v članku Kataster in zemljiška knjiga. Avtorica izpostavlja tudi, da sta postopek vpisa v kataster in vpisa v zemljiško knjigo različna postopka, ki sta med seboj prirejena.

Op. št. (9): Pritožbeno sodišče opozarja na možnost delitve brez parcelacije (s čimer odpade tako potreba po delitvi parcele (parcelaciji) kot po ustanovitvi služnosti – gre pač za pripadajoče zemljišče (pot, dovoz), skupen del;