Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v izpodbijanem delu (2. odstavek sodbe) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 6.737,18 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2007 dalje do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 2.505,00 EUR od 1.4.2007 do 29.6.2007 in od zneska 70,50 EUR od 18.11.2006 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek v znesku 8.522,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2007 dalje je zavrnilo in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 1.398,58 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek se nanaša na plačilo škode v zvezi s pretrganjem vezi na desnem ramenu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre tožniku: 3.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 400,00 EUR za strah in 6.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je del odškodnine že dobil plačan, ta del je valoriziralo, nato pa odločilo, da mora tožena stranka plačati še 6.737,18 EUR. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v višini 3.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 600,00 EUR za strah in 5.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Zoper sodbo se glede zavrnilnega dela tožnik pritožuje. Zahteva vso odškodnino in v takem smislu predlaga spremembo sodbe. Poudarja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ovrednotilo strahu. Ni v zadostni meri upoštevalo dvomesečnega bolniškega staleža in tega, da je ves čas trpel fizične bolečine. Sodišče pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni upoštevalo dejstva, da ne more delati na kmetiji z motorno žago ali uporabljati različnih delovnih orodij. Tožnik je pojasnil, da ima vsakokrat bolečine, če dviguje predmet, ki je težji od 10 kg. Ni zmožen kositi, ker ga boli desna rama. Ker je bil ob nezgodi sta 47 let, bo napore moral prenašati še najmanj naslednjih 30 let. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje o višini odškodnine. Slednja je odmerjena v skladu s 1. in 2. odstavkom 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ.

Znesek 3.000,00 EUR za telesne bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je pravilno odmerjen. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse okoliščine. Odškodnina je tudi v skladu s podobnimi primeri iz sodne prakse 400,00 EUR kot znesek, ki je določen kot odškodnina na strah, ni visok, vendar je povsem primeren. Toženec je navajal v tožbi, da se je prestrašil, med zdravljenjem pa, da je bil zaskrbljen za izid zdravljenja. Ker gre odškodnina za strah le v primeru, če je bil strah intenziven in če je dalj časa trajal, je glede na sprednje ugotovitve o trajanju in intenziteti strahu odškodnina za strah povsem primerna.

Kolikor gre za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, tožnik duševnih bolečin niti ni zatrjeval, pač pa je zatrjeval le posledice. Pri tem je glavnino trditev predstavljalo to, da ima težave pri težjih fizičnih opravilih zaradi tega, ker ga boli rama. To pa spada v sklop telesnih bolečin, ne pa v sklop zmanjšane življenjske aktivnosti. Tudi v pritožbi trdi, da sodišče ni pravilno ovrednotilo trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, torej ne govori o duševnih bolečinah v zvezi s tem. Tudi v pritožbi se v zvezi s to vrsto škode sklicuje na telesne bolečine. Tako torej pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede zavrnilnega dela sodbe za to vrsto škode, saj glede na povedano niti ni trditvene podlage za višjo odškodnino.

Neutemeljeno pritožbo je bilo potrebno zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.