Jedro

Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici, saj je imel stečajni dolžnik pravico do plačila za svoj trud.

Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti. V obrazložitvi je navedlo, da je bil v tem stečajnem postopku 17.10.2011 izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Na ugovor zoper odpust obveznosti z dne 14.12.2012 je sodišče 24.1.2013 sprejelo sklep, s katerim je ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Ob smiselni uporabi 274. člena ZPP je zavrglo ponovni predlog za odpust obveznosti, vložen 20.3.2013, ker gre za pravnomočno razsojeno stvar.

2. Zoper navedeni sklep se je stečajni dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče o novonastalem dejanskem stanju še ni odločalo in se enak vsebinski, materialnopravni vidik zadeve še ni presojal. Po pravnomočnosti sklepa z dne 24.1.2013 so namreč prenehali razlogi, na podlagi katerih je bil odpust zavrnjen, zato je nov predlog dopusten. Odpust obveznosti je bil razveljavljen, odpust pa zavrnjen, ker je iz sodnega registra izhajalo, da je bil dolžnik pri podjetju M. d.o.o. vpisan kot prokurist, iz dolžnikove izjave z dne 4.12.2012 pa je izhajalo, da za podeljeno prokuro ni prejemal nobenega plačila. Podeljena prokura je bila zgolj začasna, pomagal je le ženi zaradi njenih zdravstvenih težav. Prenehanje prokure kaže na podanost novih okoliščin, ki jih pravnomočnost sklepa z dne 24.1.2013 ne obsega. Nov predlog tako temelji na drugačnem dejanskem stanju. Podana sta torej pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upraviteljica se je izjavila o pritožbi in navedla, da zaradi spremembe okoliščin ponovni predlog ni dopusten. V zakonu bi morala biti izrecno dana taka možnost, ugoditev ponovnemu predlogu pa bi nasprotovala namenu ZFPPIPP in izničila namen vseh varoval, da bi se dolžnik brez utemeljenih razlogov razbremenil svojih obveznosti. Nedvomno gre tudi za razsojeno stvar. Izpolnjen je subjektivni element identitet predloga, saj se odločba razteza na enak krog strank. Podan je tudi objektivni element identitete predloga, saj je dolžnik obakrat zahteval odpust obveznosti, ki so nastale do dneva uvedbe stečaja. Samo dejansko stanje pa je pri tem nepomembno, ni pomembno, kaj je bila podlaga za odpust. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani stečajni zadevi je sodišče prve stopnje 24.1.2013 ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti, zoper ta sklep pa pritožba ni bila vložena. Iz obrazložitve (pravnomočnega) sklepa je razvidno, da je bil stečajni dolžnik 18.9.2012 vpisan kot prokurist družbe M. d.o.o., iz dolžnikove izjave z dne 4.12.2012 pa je razvidno, da za podeljeno prokuro ne prejema nobenega plačila. Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici v smislu 3. alineje 2. odstavka 386. člena ZFPPIPP, čeprav je imel v skladu s 766. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravico do plačila za svoj trud. Prav tako je ravnal v nasprotju z 2. alinejo 2. odstavka 401. člena ZFPPIPP, saj bi moral ravnati dovolj skrbno in za opravljeno delo zahtevati plačilo ter o tem obvestiti upraviteljico. Sodišče prve stopnje je še zapisalo, da je s tem oškodoval stečajno maso in posledično svoje upnike, ni pa pravno relevantno dejstvo, da je zgolj pomagal ženi, saj je z opravljenim delom okoristil podjetje M. d.o.o., za kar bi moral na podlagi 766. in 778. člena OZ zahtevati običajno oziroma pravično plačilo.

6. Iz navedenega sklepa je tako razvidno, da je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti, ki je bil podan hkrati s predlogom za začetek stečajnega postopka, zaradi kršitve dolžnikovih dolžnosti, ki so v škodo upnikom, ne pa zgolj zato, ker je bil v sodnem registru vpisan kot prokurist družbe M. d.o.o.. Dejstvo, da je po izdaji sklepa z dne 24.1.2013 prokura prenehala, ne vpliva na dejstvo, da je s svojim ravnanjem oškodoval upnike. Gre le za en stečajni postopek, v katerem je dolžnik ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, ko je svoje delo prokurista opravljal brez plačila, čeprav mu je tako plačilo pripadalo (torej v nasprotju s 401. členom ZFPPIPP), s čimer se je tudi odpovedal svojim premoženjskim pravicam (torej je ravnal v nasprotju s 3. alinejo 2. odstavka 386. člena ZFPPIPP). Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom (ZFPPIPP) in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti. Zato bi bilo nedopustno, če bi sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti. Glede na vse navedeno bi bilo sicer po mnenju višjega sodišča treba ponovni predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne le zavreči. Vendar pa to ne pomeni nikakršne kršitve določb pravdnega postopka, višje sodišče pa sklepa tudi ni moglo spremeniti, saj bi s tem ravnalo v dolžnikovo škodo, česar ne sme storiti (359. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pri čemer se določila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP).

7. Odločitev sodišča prve stopnje, ki ni dopustilo ponovnega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti, je tako pravilna, čeprav iz drugačnih razlogov, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).