Jedro

V spornem obdobju gre pri mladoletnem otroku nedvomno za izkazano alergijo na dvoje osnovnih živil. Zaradi izvedenčevega (napačnega) izhodišča,pa je ostalo neraziskano dejstvo obstoja otrokove alergije na arašide, in s tem izpolnjenost pogojev za priznanje vtoževane pravice.Ker sodišče nima medicinskega znanja, da bi samo tolmačilo izpostavljene ugotovitve glede parametrov otrokove (pre)občutljivosti, bi moralo s pomočjo sodnega izvedenca ugotoviti ključno dejstvo obstoja upoštevne alergije na arašide.Tudi ugotovitev izvedenca, da je bil pri otroku ves ta čas potreben posebni dietni režim in enaka terapija, bi moralo sodišče vzpodbuditi k ugotovitvi vzroka za različne odločitve tožene stranke v zaporednem časovnem obdobju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 7. 2018 in št. ... z dne 20. 4. 2018 ter da se tožeči stranki prizna pravica do dodatka za nego in varstvo otroka A.A. v višini 100,00 EUR mesečno za čas od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2019. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Iz izvedenskega mnenja, na katerega se sklicuje sodišče, je razvidno, da je bila otroku predpisana dieta, ki je družini povečala življenjske stroške. Ravno predpisana dieta vpliva na povečanje življenjskih stroškov družine. Pri tem dejstvo, ali so vrednosti o preobčutljivosti oziroma o alergiji, kot izhajajo iz posameznega izvida otrokovega pregleda, višje ali nižje, ne sme igrati vloge. Subjekt, ki je v sferi tožene stranke, je otroku predpisal dieto, zaradi katere so zakonski pogoji za upravičenost do dodatka za nego otroka izpolnjeni. Izkazana je arbitrarnost odločanja tožene stranke, ki je ob obstoju potrebnosti predpisane diete uveljavljano pravico enkrat priznalo, drugič pa zavrnilo. Pritožnica izvedenskemu mnenju ni ugovarjala, ker je presodila, da je v delu, ki se nanaša na ugotovitve s področja medicinske stroke, zanjo ugodno. Izvedenec ni pristojen za ugotovitev, ali gre za osnovno živilo ali ne, sodišče pa svoje odločitve ni zadosti obrazložilo. Sodišče je vsebinsko odločitev v celoti prepustilo izvedencu, kar je nedopustno in protipravno, saj pravne opredelitve ne sodijo na področje medicinske stroke. Vse strokovne komisije so prevzele delo organov, ki so pristojni za odločanje, ti organi pa so njihove odločitve le povzeli s pomanjkljivo obrazložitvijo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidna pravna logika, ki bi povezala dejansko stanje, razvidno iz izvedenskega mnenja in trditev pritožnice v postopku ter odločitvijo sodišča, zato sodbe niti ni mogoče preizkusiti, kar omejuje možnost pritožbe. Tožeča stranka se je v tožbi obširno opredelila do kršitev pravil Zakona o splošnem upravnem postopku s strani organov, ki sta odločala na predsodnem postopku na prvi in drugi stopnji ter zaradi kršitev postopka zahtevala povrnitev stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, saj je postopek posledica kršitev pravil upravnega postopka s strani CSD in MDDSZ. Sodišče prve stopnje se do teh navedb v ničemer ni opredelilo. Kršen je varnostni člen ZPP, ker sodišče tožnice ni opozorilo, da je upravičena zahtevati povrnitev stroškov postopka. Stroške je v tožbenem zahtevku izrecno zahtevala, le na naroku jih pomotoma ni priglasila, izpodbijana sodba pa odločitve o stroških ne vsebuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. V tem postopku je bila v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) presojana pravilnost in zakonitost drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 7. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 20. 4. 2018. S slednjo je CSD zavrnil tožničin zahtevek za priznanje pravice do dodatka za nego otroka. Mladoletni otrok je bil glede na nesporno ugotovljene okoliščine v obdobju od 1. 11. 2017 do 30. 4. 2018 in od 1. 2. 2019 do 31. 7. 2019 upravičen do dodatka za nego in varstvo otroka v višini 100,00 EUR.1 V vmesnem obdobju je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za priznanje uveljavljane pravice. Pri tem se je oprla na ugotovitve zdravniških komisij II in I.2

6. Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami, v nadaljevanju ZSDP-1). Med kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, se med drugim med takšne otroke uvrščajo tudi dolgotrajno hudo bolni otroci oziroma kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci, s takšnimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot 6 mesecev. Seznam hudih bolezni, zaradi katerih se prizna pravica je sestavni del Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Razširjen strokovni kolegij pediatrije enkrat letno preveri ustreznost Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj (v nadaljevanju Seznam) in predlaga dopolnitve. V 7. točki Seznama je kot upoštevno stanje navedena alergija na hrano,3 če je dokazana alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil4 (mleko, soja, jajca, arašidi, pšenica), po 9. mesecu starosti, pri čemer je za ugotovitev bolezni potrebno mnenje alergološkega oddelka ali alergološke ambulante.

7. Pritožba sicer neutemeljeno očita pomanjkljivo obrazložitev in nezmožnost preizkusa sodbe, saj ta vsebuje razloge o odločilnih dejstvih za zavrnitev zahtevka. Sodišče se ni dolžno opredeliti do vsake strankine navedbe, ampak le do (najbolj) relevantnih za sprejem odločbe. Vendar je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, posledično zaradi česar je ostalo dejansko stanje glede pogojev za priznanje pravice do osebne nege in varstva nepopolno ugotovljeno.

8. Sodišče je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pri otroku ne gre za stanje, ki ga Pravilnik (Seznam) določa kot pogoj za priznanje uveljavljane pravice, zaradi česar je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do dodatka za nego otroka zavrnjen. Kot ključno je sodišče štelo neizkazanost preobčutljivosti na tri osnova živila ter se pri tem sklicevalo na ugotovitev sodnega izvedenca, da arašidi ne štejejo med osnovna živila. To ugotovitev je sodišče štelo kot bistveno in jo povzelo v dokazno oceno kot odločilni argument. 9. Sodno izvedensko mnenje z dne 3. 9. 2020, ki v celoti predstavlja podlago za odločitev sodišča prve stopnje, izkazuje, da je bila mladoletna A.A. v spornem obdobju preobčutljiva na največ dve osnovni živili - kravje mleko in jajce. V tem obdobju je potrebovala dieto brez vsebnosti kravjega mleka, jajc in oreščkov.5 Sodni izvedenec je izpostavil, da arašidi niso osnovno živilo in ugotovil, da je mladoletni otrok v spornem obdobju poleg predpisane diete, prejemal kontinuirano ves čas isto terapijo, tj. kortikosteroidno pršilo Flutikazon6 ter negovalno kremo za nego kože. Zdravilo, ki ima protivnetni učinek je mld. otrok prejemal zaradi vpliva na mišice v steni dihalnih poti, kar ji je lajšalo dihanje.7 Bistvena je ugotovitev izvedenca, da bi opustitev dietnega režima brez kravjega mleka, jajc in oreščkov pri mladoletnem otroku zdravstveno stanje najverjetneje poslabšalo in da je bila terapija pred in po spornem obdobju ista brez razlik.

10. V postopkih odločanja o pravici do dodatka za nego otroka gre za odločanje na podlagi zahteve stranke. Zdravstveno stanje otroka je tisto, ki se v časovnem obdobju, ne glede na identičnost diagnoze, lahko spreminja v sami intenziteti, kar posledično lahko zahteva različno postopanje oziroma zdravljenje.8 Zaradi različne intenzitete zdravstvenega stanja ni nujno, da v vmesnem obdobju ob isti diagnozi, zdravstveno stanje otroka pogojuje priznanje pravice. Iz zgoraj citiranih ugotovitev zdravniških komisij v predsodnem postopku, je zaključiti, da tožena stranka oreščke (arašide) sicer šteje med osnovna živila,9 vendar v vmesnem obdobju pri mld. otroku ni ugotovila preobčutljivosti na oreščke. In ravno na to vprašanje, bi moral sodni izvedenec glede na izpostavljene parametre izkazane (pre)občutljivosti, podati strokovne ugotovitve, na podlagi katerih bi sodišče upoštevajoč predpis, sprejelo pravilen pravni zaključek.10

11. Imenovani sodni izvedenec specialist pediater alergolog11 je sicer odgovoril na vsa, v sklepu o imenovanju, oblikovana vprašanja, vendar že na prvi pogled primerjava ugotovitev izvedenca v navezavi z ugotovitvami zdravniških komisij v predsodnem postopku in določil Pravilnika oziroma Seznama,12 pokaže, da je zmotno izhodišče sodnega izvedenca, da arašidi ne spadajo med osnovna živila. Zaradi tega je posledično napačen zaključek sodnega izvedenca, da je pri mld. otroku podana (zgolj) alergija na dve osnovni živili. Sodišče je sodnemu izvedencu nekritično sledilo in sprejelo zmotni (pravni) zaključek, da pri mld. otroku niso podani pogoji za priznanje vtoževane pravice. Sodišče bi moralo v okoliščinah konkretnega primera, glede na očitno nejasnost v okviru materialno procesnega vodstva, upoštevajoč načelo materialne resnice in preiskovalnega načela, ne glede na dokazne predloge strank, samo nadaljevati dokazni postopek za ugotovitev vseh pravotvornih dejstev.

12. V spornem obdobju gre pri mladoletnem otroku nedvomno za izkazano alergijo na dvoje osnovnih živil.13 Zaradi izvedenčevega (napačnega) izhodišča,14 pa je ostalo neraziskano dejstvo obstoja otrokove alergije na arašide,15 in s tem izpolnjenost pogojev za priznanje vtoževane pravice.16 Ker sodišče nima medicinskega znanja, da bi samo tolmačilo izpostavljene ugotovitve glede parametrov otrokove (pre)občutljivosti,17 bi moralo s pomočjo sodnega izvedenca ugotoviti ključno dejstvo obstoja upoštevne alergije na arašide.18 Tudi ugotovitev izvedenca, da je bil pri otroku ves ta čas potreben posebni dietni režim in enaka terapija,19 bi moralo sodišče vzpodbuditi k ugotovitvi vzroka za različne odločitve tožene stranke v zaporednem časovnem obdobju.

13. Upoštevajoč obrazloženo, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku, bo moralo sodišče prve stopnje skladno z materialnim procesnim vodstvom, kot ga določa 285. člen ZPP, s pomočjo sodnega izvedenca dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in ugotoviti sporno dejansko stanje, pomembno za odločitev.

14. Tožeča stranka je sicer s pritožbo uspela, vendar o zadevi še ni odločeno, saj je bila zadeva vrnjena v novo sojenje, zato bo o stroških postopka odločilo prvostopno sodišče in se do njih opredelilo v sodbi, s katero se bo postopek končal. Pa vendar, kadar se upravni postopek začne na predlog stranke, gredo stroški v vsakem primeru v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel, ne glede ali se je postopek zanj končal ugodno ali neugodno.

1 Na podlagi odločbe CSD z dne 25. 10. 2017 in 29. 1. 2019. 2 Iz mnenja zdravniške komisije o pravici dodatka za nego otroka II. stopnje z dne 23. 5. 2018 je razvidno, da gre pri mladoletnem otroku za alergijo na mleko in jajca, ne pa na oreščke in ker ne gre vsaj za tri osnovna živila, se stanje ne more uvrstiti v 6. člen točke 7. Iz mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 16. 4. 2018 je razvidno, da otrok nima TKB po Pravilniku dokazane alergije na vsaj tri osnovna živila. 3 Slovar alergijo definira kot pretirano občutljivost, na določeno hrano, določena hrana pa je lahko alergogena. 4 Po definiciji v slovenskem medicinskem slovarju (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2002) je hranilo specifična energijska (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in ne energijska (vitamini, minerali) snov, potrebna za rast, razvoj in obstoj organizma, živilo pa je rastlinska, živalska in mineralna snov, ki se uporablja v vsakdanji prehrani, izbrana po dolgotrajnih izkušnjah zaradi svojih lastnosti (okusa, vonja, videza, hranilnosti in nasitnosti). 5 Izvedenec je ugotovil, da so življenjski stroški za zagotavljanje ustrezne diete večji, ker so prehranski izdelki ter sestavine dražje kot običajne, ki vsebujejo kravje mleko in jajce. 6 V odmerku 125 mg en vpih na dan. 7 Občasno pa je prejemala tudi vpihe Salbutamola (Ventulin 100). 8 Iz tega razloga je potrebna vedno sveža medicinska dokumentacija (stara največ tri mesece). 9 Kar je razvidno tudi iz 7. točke Seznama. 10 Res je dokazna vrednost sodnega izvedenskega mnenja močnejša od ugotovitev zdravniških komisij v predsodnem postopku, vendar imajo skladno s sodno prakso tudi mnenja zdravniških komisij v predsodnem postopku določeno težo (zdravniška komisija ima v predsodnem postopku neke vrste vlogo izvedenca). 11 Konkretna specializacija predstavlja vejo medicine, ki se ukvarja z diagnostiko, zdravljenjem, preprečevanjem in lajšanjem raznih alergij in simptomov in alergijskih reakcij. 12 7. točka na Seznamu med osnovna živila izrecno opredeljuje arašide. 13 Kravje mleko in jajca. 14 Da arašidi niso osnovno živilo. 15 V zadostni intenziteti. 16 Alergija na tri ali več osnovna živila (7. točka Seznama). 17 Iz izvida Splošne bolnišnice B. alergološko pulmološke pediatrične ambulante z dne 13. 12. 2017, katerega je presojal tudi sodni izvedenec, je razvidno, da so pri mladoletnem otroku še vedno povišani specifični IgE na jajčni rumenjak ter beljak in mleko, pri čemer so na mleku nižji kot ob zadnjem pregledu, nižji so tudi specifični IgE za arašide in lešniki, ki so že v negativnem območju, vendar je še ECP povišan, vendar za polovico manjši, kot ob zadnjem pregledu. 18 Izvedenec namreč ugotavlja, da se je alergično vnetje umirjalo (trend gibanja ECP) nižal se je razred (nivo) specifičnih protiteles na kravje mleko in oreščke, vztrajal pa približno enak nivo pri sestavinah jajca (beljak in rumenjak). 19 Saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do poslabšanja otrokovega zdravstvenega stanja.