Jedro

V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic, ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina pooblastila.

Izrek

Pritožba tožečih strank se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožečih strank za izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove: 1.) predlagati vpis sklepa o spremembi statuta zaradi odobrenega kapitala, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala, ki ga je sprejela skupščina tožene stranke na svoji seji dne 29.6.2005 pod zap.št. 5 notarskega zapisnika SV 723/05, sicer se ji izreče denarna kazen v višini 50.000.000,00 SIT, katero izterja sodišče po uradni dolžnosti; 2.) izvrševanje v predhodni točki navedenega sklepa, sicer se ji izreče denarna kazen v višini

50.000.000,00 SIT, ki jo izterja sodišče po uradni dolžnosti.

Proti navedenemu sklepu sta tožeči stranki po svoji pooblaščenki vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP in predlagali njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Trdita, da je odločitev sodišča nepravilna in v nasprotju z zakonom.

Skladno s 364. čl. ZGD lahko delničarji vedno izpodbijajo sklep skupščine, če je njegova vsebina v nasprotju z zakonom ali statutom. Pri oceni utemeljenosti zahtevka je potrebno upoštevati tudi ekonomsko vsebino oziroma posledice sprejema izpodbijanega sklepa za delničarja, ki zahteva sodno varstvo z izpodbojno tožbo in ne le formalnih. Zato je ocena sodišča o neobstoju terjatve na razveljavitev izpodbijanih skupščinskih sklepov najmanj preuranjena. Pri povečanju kapitala s stvarnimi vložki lahko pride ekonomsko gledano do oškodovanja manjšinskih delničarjev pri dveh vprašanjih: pri oceni vrednosti stvarnega vložka in pri oceni vrednosti kapitala delniške družbe, ki je osnova za dokapitalizacijo.

Po zakonu daje mnenje na vrednost stvarnega vložka revizor, ki pa se ne ukvarja s pošteno tržno vrednostjo stvarnega vložka, zato je osnovna nevarnost v tem, da bo stvarni vložek upoštevan po previsoki vrednosti. To pomeni, da bi oseba, ki je opravila dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, pridobila neupravičeno visok delež kapitala in bi se na tak način zmanjšal sorazmerni delež kapitala manjšinskega delničarja. Pri dokapitalizaciji je nadalje vedno najbolj pomembna cena, po kateri se ta vrši, kar pomeni, po kakšni vrednosti je upoštevana osnova - kapital na katerega se izvrši dokapitalizacija. Ta osnova je korektna takrat, ko je za izhodišče vrednosti izdelana ocenjena vrednost družbe, ki zopet predstavlja pošteno tržno vrednost. V primeru upoštevanja prenizke osnove so manjšinski delničarji zopet oškodovani, saj se jim po končani dokapitalizaciji zmanjša sorazmerni delež na kapitalu. Sodišče sicer pritrjuje navedbam tožečih strank, da obstaja možnost, da bi uprava tožene stranke tožečima onemogočila nakup novih delnic, če se bo odločila za izdajo delnic za stvarne vložke, za kar jo je skupščina pooblastila brez omejitev, ne strinja pa se s trditvijo tožečih strank, da je zato izpodbijani sklep v nasprotju z zakonom, ker ne upošteva zakonskih pogojev za izključitev prednostne pravice. Kljub temu, da sodišče ocenjuje, da ima povečanje kapitala s stvarnimi vložki lahko enak dejanski učinek kot izključitev prednostne pravice, konkretno situacijo ocenjuje drugače in navaja, da ZGD v poglavju o odobrenem kapitalu za veljavno odločitev uprave o izdaji delnic za stvarne vložke zahteva le pooblastilo, v katerem je ta možnost opredeljena in soglasje nadzornega sveta. Pri tem pa ne upošteva, da je določbe 2. odst. 331. čl. ZGD v konkretnem primeru dopustno brati le skupaj z določbami 2. odst. 329. čl. ZGD. Tožnika vztrajata pri tem, da izpodbijani sklep, ki dopušča možnost izdaje delnic za stvarne vložke, po svoji vsebini predpostavlja oziroma pomeni možnost izključitve prednostne pravice do novih delnic. Tožnika menita, da je za pravilno oceno utemeljenosti obstoja terjatve upoštevati tudi zadevo Pg 316/2004 Okrožnega sodišča v Kopru, ker je s tem izkazano, da gre za ponavljajoče poskuse, da se tožnika kot manjšinska delničarja "iztisneta" iz družbe brez nadomestila. Res je sicer, da izključitev prednostne pravice ni nujna sestavina statutarnega pooblastila o odobrenem kapitalu. Vendar ne iz komentarja ne iz zakonskega besedila in ne iz literature ne izhaja, da uprava v okviru pooblastil lahko odloči o izključitvi prednostne pravice, če to ni izrecno določeno v pooblastilu. Zato pooblastilo upravi, tako kot je sprejeto, torej da uprava lahko sprejme sklep, da se poveča osnovni kapital tudi za stvarne vložke, ne da bi istočasno bilo dano izrecno pooblastilo upravi, da odloči tudi o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev, sploh ni uresničljivo. V tej pravdi gre za izpodbijanje sklepa o spremembi statuta. Če bo ta vpisana v sodni register, bosta tožnika pri možnosti nasprotovanja povečanju kapitala za stvarne vložke in izključitvi prednostne pravice, izgubila pravno varstvo, ki jima ga sedaj daje zakon in veljavni statut družbe. Zato sta tudi predlagala izdajo začasne odredbe. ZIZ določa, da za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe zadostuje tudi, če izkaže upnik za verjetno, da mu bo terjatev nastala. Res je, da uprava tožene stranke v okviru odobrenega kapitala še ni sprejela nobenega sklepa, vendar, ko in če ga bo, tožnika ne bosta več imela pravnega varstva. Tožeči stranki tudi menita, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožečima strankama.

Pritožba tožečih strank ni utemeljena.

Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožena stranka na seji skupščine dne 29.6.2005 sprejela sklep št. 5, s katerim je statut spremenila tako, da je vanj vnesla določbo o odobrenem kapitalu, ki znaša 2.400.000.000,00 SIT, in je uprava družbe v petih letih od vpisa sprememb statuta v sodni register upravičena povečati osnovni kapital za

2.400.000.000,00 SIT, kar predstavlja 2.400.000 navadnih imenskih delnic v nominalni vrednosti 1.000,00 SIT za eno delnico. Uprava je še pooblaščena, da v okviru prej navedenega zneska poveča osnovni kapital tudi za stvarne vložke, pri čemer je za takšno odločitev dolžna predhodno pridobiti pisno soglasje nadzornega sveta.

Razlog, zaradi katerega tožeči stranki izpodbijata navedeni sklep skupščine je, da naj bi tožena stranka s tem dejansko tožečima strankama odvzela možnost, da sodelujeta pri pridobitvi novih delnic, ker da lahko uprava na podlagi danega ji pooblastila izključi prednostno pravico delničarja, saj lahko sama določi upravičence za pridobitev novih delnic, kar izhaja iz same narave stvarnega vložka.

Glede na to tožeči stranki uveljavljata izpodbojni razlog po

1. tč. 1. odst. 364. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD s sprem.) - tj., če je vsebina sklepa skupščine v nasprotju z zakonom ali statutom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vsebina zgoraj povzetega sklepa skupščine tožene stranke takšna, kot to določata 1. odst. 328. čl. ZGD (po katerem lahko statut pooblasti upravo za najdlje 5 let po vpisu družbe v register, da osnovni kapital poveča do določenega nominalnega zneska - odobreni kapital - z izdajo novih delnic za vložke) in 1. odst. 331. čl. ZGD (po katerem se za stvarne vložke izdajo delnice le, če to določa pooblastilo in če uprava pridobi soglasje nadzornega sveta). Ker je torej vsebina izpodbijanega sklepa takšna, kot je tudi določena v prej navedenih zakonskih določilih, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da sta tožeči stranki verjetno izkazali svojo (nedenarno) terjatev na razveljavitev zgoraj navedenega sklepa skupščine. Ocena o tem, ali pa je bila z izpodbijanim sklepom dejansko tudi izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev, kot to trdita pritožnici, pa bo predmet nadaljnjega pravdnega postopka in presega okvire odločanja v postopku o začasni odredbi. V nadaljnjem postopku se bodo presojale tudi trditve tožečih strank, da je treba upoštevati tudi ekonomsko vsebino izpodbijanega sklepa in vse ostalo v zvezi s tem, kar obširneje in na novo v pritožbi navajata pritožnici.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ZGD posebej ureja možnost, da uprava, glede na dano ji pooblastilo, odloča o izključitvi prednostne pravice do novih delnic (2. odst. 329. čl. ZGD), posebej pa izdajo delnic za stvarne vložke, to pod pogojem pridobitve soglasja nadzornega sveta (1. odst. 331. čl. ZGD), pri čemer le pri odločitvi o izključitvi prednostne pravice do novih delnic določa obveznost objave v skladu s 1. odst. 286. čl. ZGD in obveznost navedbe razlogov za izključitev (4. odst. 313. čl. ZGD). In ker zadnjenavedeno določilo ni bilo upoštevano, je sodišče v zadevi Pg 316/2004, na katero se sklicujeta pritožnici, po zahtevku tožečih strank, razveljavilo sklep skupščine, vendar pa je tam šlo za pooblastilo, dano upravi, da izključi prednostno pravico do novih delnic, ne pa za primer, kakršen je podan v obravnavani zadevi.

Prav pa ima sodišče prve stopnje tudi v delu, ko ugotavlja, da izpodbijani sklep ni v nasprotju s 13. čl. statuta tožene stranke; tam je urejena možnost, da skupščina sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala tudi s stvarnimi vložki, pri čemer mora v takšnem primeru sklep skupščine vsebovati med drugim opis stvari ali pravic ter njihovo vrednost in imena vlagateljev. Gre za to, da ureja izpodbijani sklep drugačno situacijo od pravkar opisane, in sicer v okviru odobrenega kapitala pooblastilo upravi, da poveča osnovni kapital tudi za stvarne vložke. Za takšno situacijo pa je v 2. odst. 331. čl. ZGD izrecno določeno, da je uprava tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic, ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta in nominalnega zneska delnic, neobvezna sestavina pooblastila. Slednje pa je bilo v obravnavanem primeru podeljeno upravi s spremembo statuta tožene stranke, tako kot je to določeno v 1. odst. 328. čl. ZGD, zato ne bi bilo mogoče v tej fazi postopka zaključiti, da gre za sklep, ki je v nasprotju s statutom.

Končno pa ni utemeljena niti bojazen tožečih strank, češ da bi v primeru neizdaje začasne odredbe ostali brez pravnega varstva oziroma brez možnosti nasprotovanja povečanju osnovnega kapitala za stvarne vložke; iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala tudi za stvarne vložke, upravi dano pod pogojem predhodne pridobitve pisnega soglasja nadzornega sveta. ZGD sicer ne ureja posebej vprašanja neveljavnosti sklepov nadzornega sveta, vendar to ne pomeni, da njihove neveljavnosti ne bi bilo mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem, če bi bili obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi (tako: sodba VS II Ips 65/98).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožečih strank zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.