Jedro

Delavec ima pravico zahtevati sodno varstvo, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa po 1. odstavku 83. čl. ZTPDR. Izpodbijani odločbi tožene stranke sta se nanašali na začasno prerazporeditev in z njima ni bilo odločeno o tožnikovi morebitni zahtevi za razporeditev na drugo delovno mesto za nedoločen čas. Delovno sodišče v sodnem postopku ni pristojno za odločanje o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, ker odloča samo o zakonitosti odločb tožene stranke. Šele v primeru, če bi bila tožniku v takem postopku kršena pravica, ker ne bi bil razporejen na drugo delovno mesto, ali bi bil nanj razporejen drug delavec, ki ne bi ustrezal pogojem za raporeditev, bi tožnik imel pravico do sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo in sklepom razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati nov sklep o razporeditvi na delovno mesto KV - delavci - vzdrževanje elektronaprav za nedoločen čas in sicer v isti sekciji s sedežem na P. ulici v Ljubljani. Nadalje je sklenilo, da se zavrže tožba v delu tožbenega zahtevka, ki se glasi, da se razveljavita sklep tožene stranke št. 5-93-94/869236/0105 z dne 7.4.1999 in sklep št. 5.2.-157/99 z dne 27.5.1999. Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo glede zavrnitve zahtevka kakor tudi glede zavrženja tožbe ter ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe in sklepa. Tožnik v pritožbi uveljavlja, da je šef sekcije M. J. skušal onemogočiti prestop za nedoločen čas s tem, ko je v obrazložitvi napisal za dobo šestih mesecev, kako pa bo po šestih mesecih, če ne bo sprejet, pa nobenega ne zanima. Glede na pogoje pritožnik meni, da izpolnjuje izobrazbo ter delovno dobo in mu delajo velikansko škodo, ker v sekciji opravlja dela in naloge progarja, to je fizični delavec. Nadalje glede svojega ugovora navaja, da je bil zoper obrazložitev zaradi teksta "za dobo šestih mesecev" in še citira svoje besede: "V primeru, da ne bo sprejet, da delavec S. pride nazaj na svoje delovno mesto progarja" tega niso hoteli upoštevati in da izključno ostane tako, kot je bilo zahtevano. Zato takega sklepa ni mogel sprejeti in se je pritožil. Komisija je razveljavila celotni sklep, s čimer se ni strinjal in se še vedno ne strinja. Njega so sami razporedili v Logatec, zato so odgovorni za svoja nezakonita dejanja v tem primeru. Če ga niso smeli razporediti po kolektivni pogodbi, to govori za prevaro o izgubi delovnega mesta na obeh straneh, to je na Sekciji za SVP Ljubljana, kakor v Sekciji za EE Ljubljana. Glede stroškov navaja, da ima po zakonu pravico do svojega delovnega mesta z dokončano srednjo izobrazbo, se pravi, da mora molčati in delati na delovnem mestu progarja. Zakonske možnosti nima, da zahteva, da dela na drugem delovnem mestu, pa čeprav sam ni kriv za nobeno škodo, katero mu delajo same SŽ d.d. Ljubljana. Ponuja dodatni dokaz delovnega sodišča, kjer je dobil primer II Pd 791/95, ko so SŽ d.d. vodile vse nezakonite posle zoper tožnika in njegovo ime.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrnilo zahtevek o izdaji novega sklepa o razporeditvi na delovnem mestu KV - delavci - vzdrževanje elektronaprav za nedoločen čas in sicer v isti sekciji s sedežem na P. ulici v Ljubljani. Z izpodbijanim drugostopenjskim sklepom z dne 27.5.1999 (priloga A 14) je tožena stranka ugovoru delavca ugodila in razveljavila izpodbijani sklep o začasni razporeditvi. Tožnik očitno ni bil zadovoljen s to razveljavitvijo, ker je hotel doseči drugačno trajno razporeditev za nedoločen čas. Delavec ima sicer pravico zahtevati sodno varstvo, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa po 1. odstavku 83. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Izpodbijani odločbi tožene stranke sta se nanašali na začasno prerazporeditev in z njima ni bilo odločeno o njegovi morebitni zahtevi za razporeditev na drugo delovno mesto za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da delovno sodišče v sodnem postopku ni pristojno za odločanje o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, ker odloča samo o zakonitosti odločb tožene stranke. Morebitna razporeditev na drugo delovno mesto se lahko uveljavlja le z zahtevo pri delodajalcu o razporeditvi na nezasedeno ali prosto delovno mesto. Šele v primeru, če bi bila tožniku v takem postopku kršena pravica, ker ne bi bil razporejen na drugo delovno mesto, ali bi bil razporejen drug delavec, ki ne bi ustrezal pogojem za raporeditev, bi delavec oziroma tožnik imel pravico do sodnega varstva. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožnika za prerazporeditev na drugo delovno mesto z ustrezno strokovno izobrazbo. Ker z obema, prvo in drugostopenjsko odločbo tožene stranke delavcu ni bila kršena pravica, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke.

Pravilno je sodišče prve stopnje tudi zavrglo zahtevek, saj tožnik ni izkazal pravnega interesa glede drugostopenjskega sklepa tožene stranke, s katerim je bila razveljavljena prva odločba o začasni razporeditvi delavca na drugo delovno mesto. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni dopustna pritožba le zoper samo obrazložitev izpodbijanega sklepa, saj je za odločitev o pravici delavca oziroma njeni kršitvi bistven izrek izpodbijane odločbe. Z izrekom izpodbijanega drugostopenjskega sklepa tožene stranke tožniku ni bila kršena pravica.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je sicer s pritožbo zaznamoval stroške pritožbe, kot da bi imel pravnega pooblaščenca odvetnika, le-tega pa ni bilo, pa tudi sicer ob tem, da pritožba ni utemeljena, tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.