Jedro

Ker se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks nanaša na obveznost plačila sodne takse v postopku, začetem pred 1. 10. 2008, je potrebno skladno z določbo 39. člena ZST-1 uporabiti določbe ZST.

Vloga, kateri niso predložena dokazila za trditve, ni formalno pomanjkljiva vloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče že drugič presoja odločitev sodišča prve stopnje o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je ta skupaj z ugovorom vložila dne 29. 10. 2008. Prvič je sodišče prve stopnje s sklepom predlog dolžnice, ker ta k predlogu za oprostitev ni predložila listinskih dokazil v skladu z zakonsko zahtevo, vlogo pa je vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, kot nepopolno, brez vračanja k dopolnitvi, zavrglo. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo I Ip 184/2009 z dne 26.2.2009 tako odločitev sodišča prve stopnje kot nepravilno razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, z obrazložitvijo, da taka vloga ni formalno pomanjkljiva vloga in se je zato ne vrača v popravo v skladu s 108. členom ZPP, ampak je potrebno o njej vsebinsko odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ker dolžnica sodišču s predlogom ni posredovala tudi listin, iz katerih bi bilo razvidno njeno premoženjsko stanje in stanje njenih družinskih članov.

Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb Zakon o izvršbi in zavarovanju, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnica. Navaja, da je sodišče ponovno negativno odločilo o njenem predlogu, s to razliko, da je predlog prvič zavrglo, po razveljavitvi tega dela sklepa in vrnitvi v nov postopek pa predlog zavrnilo, čeprav so po mnenju pritožbe obstajali vsi razlogi za drugačno odločitev. Ponovno poudarja, da še vedno nima dovolj sredstev, da bi lahko brez nevarnosti za lastno preživljanje plačala sodno takso, posebno še, ker so življenjski stroški iz dneva v dan višji, kakršnikoli dohodki pa nižji in ne zadoščajo niti za dolžničino preživljanje, kakor vseh, za katere mora skrbeti. Meni, da v kolikor sodišče nekaj ne more ugotoviti, iz tega razloga ne more zavrniti njenega upravičenega predloga. Zlasti, ker je odločalo po prejšnjih predpisih, bi jo moralo opozoriti in pozvati k predložitvi potrebnih dokazil, s katerimi bi dolžnica dokazala in izkazala svoje premoženjsko stanje. Navaja, da mora sodišče nepopolno vlogo dopolniti ali vsaj ustrezno ravnati, da se vloga dopolni in da se sploh lahko obravnava, česar pa sodišče ni storilo. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks za to pritožbo. Na podlagi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnico oprosti plačila sodnih taks ali podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo in zakonito odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbe.

Pritožba dolžnice ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ( ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

V predmetnem postopku je bil predlog za izvršbo vložen, in s tem postopek začet, pred 1. 10. 2008. V skladu z določbo 39. člena v času vložitve predloga za taksno oprostitev veljavnega Zakona o sodnih taksah (ZST – 1, Ur. l. RS 37/2008), se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, ki je začel veljati 1. 10. 2008 (44. člen ZST – 1), do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks nanaša na obveznost plačila sodne takse v postopku, začetem pred 1. 10. 2008, je potrebno skladno s citirano določbo ZST-1 uporabiti določbe Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB1, Ur. l. RS, št. 20/2004, v zvezi s 168. in 169. členom ZPP ter 15. členom ZIZ). Ta določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko na njen predlog, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, predlogu za oprostitev plačila taks pa mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (prvi in tretji odstavek 13. člena ZST – UPB1). Pritožnica predlogu ni priložila nobenih dokazil, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njen predlog za oprostitev plačila taks neutemeljen, saj svojih trditev ni izkazala. Stranke so namreč tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, v konkretnem primeru z zakonom določena dokazila o premoženjskem stanju, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožnica predlogu ni predložila dokazil, sodišče ni moglo presoditi utemeljenosti njenih navedb, zaradi česar je pravilno zaključilo, da je njen predlog neutemeljen. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo dopolniti nepopolno vlogo, ali vsaj ustrezno ravnati, da se vloga dopolni in da se sploh lahko obravnava ter da bi moralo pritožnico opozoriti in pozvati k predložitvi potrebnih dokazil, pa niso utemeljene. Vloga, kateri niso predložena dokazila za trditve, ni formalno pomanjkljiva vloga, saj ima vse obvezne sestavine (primerjaj 105. člen ZPP v zvezi 15. členom ZIZ), zato tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP dolžnico pozvati, da vlogo dopolni. Določba 108. člena ZPP namreč ureja le postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva, to je takrat, ko je nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Uporaba 108. člena ZPP pa ne pride v poštev, če je vloga vsebinsko pomanjkljiva, npr. kot v tem primeru, ko stranka ne sledi dolžnosti navajanja trditvenega in dokaznega bremena (primerjaj 7. in 212. člen ZPP). V primeru vsebinske pomanjkljivost vloge, torej v primeru ko stranka za svoje trditve ne ponudi dokazov, pa sodišče na podlagi zatrjevanega vsebinsko odloči o zadevi, upoštevajoč pravila o dokaznem bremenu. Pri tem višje sodišče še navaja, da iz tretjega odstavka 13. člena ZST – UPB1 izhaja, da je predlagatelj dolžan vsa zahtevana potrdila priložiti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila taks in ne nalaga sodišču obveznosti pozivati stranko k predložitvi teh listin. V zvezi s pozivanjem k dopolnitvi pa je pritožnici že Višje sodišče v Ljubljani z odločbo I Ip 184/2009 z dne 26.2.2009 pojasnilo, da njena vloga ni nepopolna ter se zaradi tega ne vrača v popravo (105. in 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbene navedbe tako niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi z določbo 15. člena ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki ga je pritožnica podala skupaj s pritožbo, bo odločalo sodišče prve stopnje, kar pa ni bilo ovira za odločanje o tej pritožbi, ker zanjo taksna obveznost ni predpisana.

Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnica ni uspela s pritožbo je sodišče ob uporabi šestega odstavka 38. člena ZIZ odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.