Jedro

Sredstva javnega obveščanja so tista občila, ki dosežejo veliko število ljudi, na primer televizija, časopisi, revije, radio itd. Pismo, poslano na več naslovov, bi lahko doseglo kvalificirano obliko kaznivega dejanja obrekovanja, v kolikor bi bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja ali bi bile vsaj objavljene navedbe iz pisma, ki naj bi ga tudi medijem poslali obdolženki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka na 30,00 EUR odmerjeno sodno takso.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu se je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreklo v predmetni kazenski zadevi, ki teče pod opravilno številko II K 52975/2016 za stvarno nepristojno; pod točko II pa je sklenilo, da bo zadeva po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Črnomlju.

2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec zasebnega tožilca in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja in sprejema razloge izpodbijanega sklepa, da glede na vsebino zasebne tožbe oziroma konkretni opis očitka kaznivega dejanja obrekovanja, ki naj bi ga storili obdolženi, ne predstavlja kvalificirane oblike kaznivega dejanja obrekovanja iz drugega odstavka, torej da naj bi bilo dejanje storjeno s tiskom po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu. Zaradi tega je okrožno sodišče pravilno odločilo, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno v obravnavani kazenski zadevi.

5. Pooblaščenec se s tem ne strinja in v pritožbi navaja, da je bil namen spornega pisma obveščanje najširše potencialno zainteresirane javnosti o lokalni problematiki na katero se pismo sicer nanaša ter da gre za pismo, ki je naslovljeno na najširši krog potencialno zainteresiranih ali pristojnih oseb in institucij ter medijev.

6. Z navedenim pritožbenim zatrjevanjem se je sicer mogoče strinjati, vendar pa pri pismu, ki naj bi ga na naslove navedene v izreku zasebne tožbe poslali obdolženki, vsekakor ne gre za sredstvo javnega obveščanja. Sredstva javnega obveščanja so namreč tista občila, ki dosežejo veliko število ljudi in sicer na primer televizija, časopisi, revije, radio itd. Navedeno pismo bi sicer lahko doseglo kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja, v kolikor bi bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja ali pa bi bile vsaj objavljene navedbe iz pisma, ki naj bi ga tudi medijem poslali obdolženki, vendar pa konkreten opis zasebne tožbe, kaj takega ne zatrjuje. Pritožbeno stališče, da vsa občila, poslana večjemu krogu ljudi predstavljajo sredstvo javnega obveščanja, zato ni sprejemljivo.

7. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in ker zasebni tožilec s pritožbo ni uspel mora plačati kot strošek pritožbenega postopka na 30,00 EUR odmerjeno sodno takso (tarifna št. 74013 Zakona o sodnih taksah).