Jedro

Tožena stranka bi tožniku zakonito znižala plačo iz naslova delovne uspešnosti le, če bi dokazala, da je bil tožnik zaradi disciplinskih kršitev pri delu manj uspešen. Ni pa zakonito znižanje plače iz naslova delovne uspešnosti le zaradi očitanih disciplinskih kršitev, saj delavcu ni mogoče izreči denarne kazni brez disciplinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto znesek 53.839,80 SIT in mu izplačati neto znesek 36.739,80 SIT in sicer za mesec junij 2004 obračunati plačo 29.400,00 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke ter izplačati neto znesek 19.976,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.7.2004 do plačila, za mesec julij 2004 obračunati plačo 3.041,40 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke in ji izplačati neto 2.062,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

21.8.2004 do plačila, za mesec avgust 2004 obračunati plačo

13.100,00 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke in ji izplačati neto znesek 8.898,80 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.9.2004 do plačila in za mesec december 2004 obračunati plačo 8.298,80 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke in ji izplačati neto znesek 5.803,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2005 dalje do plačila. Nadalje je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 46.970,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.3.2005 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna plačati sodno takso

22.800,00 SIT, ki bi jo bila dolžna plačati tožeča stranka, v kolikor je sodišče ne bi oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih pravilno dokazno ocenilo, pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je dokazni postopek nedvomno pokazal, da je potrebno zavzeti drugačno stališče, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je že večkrat v sporu omenjala 8. čl. pogodbe, ki določa, na kakšen način se določi osnovna plača delavca in to nedvoumno, da se osnovna plača lahko poveča ali zmanjša iz naslova delovne uspešnosti v skladu z ugotovitvami delodajalca. Tožena stranka se je poslužila prav te določbe pogodbe in izvršila zmanjšanje plače tožeči stranki iz naslova delovne uspešnosti. Med kriteriji za določitev plače je poleg kakovosti dela, inovativnosti in inventivnosti kot tretji kazalnik upoštevan tudi na podlagi discipline pri izpolnjevanju delovnih obveznosti. Nedvomno je tožena stranka na podlagi evidentiranih ravnanj tožeče stranke, ki nedvomno predstavljajo disciplinske kršitve, imela podlago, da se posluži tudi tega kriterija. Sodišču je bila predložena podlaga o načinu obračunavanja uspešnosti vseh 30 zaposlenih delavcev pri toženi stranki. Podlaga je v 8. čl. Pogodbe o zaposlitvi in merilih, ki jih je sprejel na podlagi tega določila direktor tožene stranke.

Ta so zadostna, da se je iz naslova uspešnosti pri plači odbilo zneske, ki jih tožnik sedaj vtožuje. Sodišče je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno je sklicevanje izpodbijane sodbe na določila ZDR o disciplinski odgovornosti.

Tožena stranka bi se seveda lahko poslužila tudi uvedbe disciplinskega postopka, verjetno celo odpovedi iz krivdnih razlogov, vendar se je zaenkrat odločila, da nedisciplino tožeče stranke upošteva kot negativni kriterij pri določanju plač.

Pravni zaključek sodišča, da je bilo to izvršeno brez določenih kriterijev za ocenitev uspešnosti dela, je neutemeljen in v izrecnem nasprotju z že navedenimi razlogi tožene stranke.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Bilo bi dopustno, v kolikor bi se ugotovilo, da je v posledici morebitnih disciplinskih kršitev šlo za zmanjšanje storilnosti oz. delovne uspešnosti. To bi moglo biti, če bi zmanjšana delovna uspešnost bila izkazana, upoštevno pri določitvi oz. zmanjšanju plače iz razloga nedoseganja ustrezne delovne uspešnosti. Vendar dejstvo, da je delavec storil disciplinske kršitve, samo za sebe ne more biti razlog za zmanjšanje plače. Za disciplinske kršitve se lahko izrekajo disciplinski ukrepi, med katerimi je tudi denarna kazen.

Vendar se denarna kazen izreka le po izvedenem disciplinskem postopku. To pa pomeni, da je tožena stranka izrekla denarno kazen brez disciplinskega postopka, ko je zmanjšala plačo tožniku. Zaradi navedenega se pritožba tudi neutemeljeno sklicuje na merila, določena za ugotavljanje oz. ocenjevanje delovne uspešnosti. Disciplinska kršitev sama za sebe ne more biti zakonito merilo za ocenjevanje rezultatov dela tožnika. Podana tudi ni zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj razen navajanja zakonitih razlogov pritožba ne konkretizira konkretnih dejstev o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.

Pri preizkusu po uradni dolžnosti je sodišče druge stopnje ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene absolutne bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.