17. 6. 2014

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Boštjana Šobe, Ljubljana, na seji 17. junija 2014

odločil:

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 39647/2010 z dne 11. 4. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sodbo Okrožnega sodišča je bil pritožnik spoznan za krivega storitve pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ) in v zvezi s 27. členom KZ. Višje sodišče je pritožbi pritožnika in njegovega zagovornika zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo zahtevo pritožnika za varstvo zakonitosti.

2.Pritožnik v obširni ustavni pritožbi trdi, da so bile z izpodbijanimi sodbami kršene njegove pravice iz 15., 16., 19., 20. in 21. člena, drugega odstavka 14. člena, 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25. člena, prvega odstavka 28. člena, 29., 31., 37. in 38. člena Ustave. Opisuje škodljive posledice, ki naj bi jih imel zaradi zatrjevanih kršitev. Vrhovno sodišče naj mu ne bi poslalo oziroma vročilo odgovora, ki ga je na njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti podalo Vrhovno državno tožilstvo. S tem naj bi kršilo pravico iz drugega odstavka 14. člena v zvezi z 22. členom Ustave. Pritožnik trdi, da zapis Vrhovnega sodišča v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da mu je bil navedeni odgovor poslan, pritožnik pa se o njem ni izjavil, ni resničen.

3.Senat Ustavnega sodišča je vpogledal v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 39647/2010 in v spis Vrhovnega sodišča št. I Ips 39647/2010. Iz spisov je razvidno, da odgovor Vrhovnega državnega tožilstva pritožniku ni bil vročen. Vrhovno sodišče dokaza o vročitvi odgovora ni imelo. Enako je na zaprosilo Ustavnega sodišča pojasnil vodja kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča. Navedel je, da se v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani nahaja nevročeno sodno pismo pritožniku.

4.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-574/13 z dne 18. 4. 2014 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Vrhovnemu sodišču.

B.

5.Po 22. členu Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici.

6.Ustavno sodišče je že sprejelo stališče o nujnosti spoštovanja načela kontradiktornosti tako pri rednih kot pri izrednih pravnih sredstvih v kazenskem postopku. Iz 22. člena Ustave, ki je na zakonski ravni konkretiziran s 16. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo in 47/13 – v nadaljevanju ZKP), izhaja, da ima obdolženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Kot takšno procesno gradivo Ustavno sodišče šteje tudi odgovor vrhovnega državnega tožilca na obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti.

7.Vrhovno sodišče pritožniku ni omogočilo, da bi se pred odločanjem senata Vrhovnega sodišča seznanil s pisnim odgovorom vrhovnega državnega tožilca in se glede njega tudi izjavil, zato odločba o zahtevi za varstvo zakonitosti temelji na postopku, v katerem je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-373/05 z dne 15. 3. 2007 je ustavni pritožbi ugodilo. Glede na to je senat Ustavnega sodišča ugodil tudi ustavni pritožbi v tej zadevi. Izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča je razveljavil in zadevo vrnil temu sodišču v novo odločanje.

8.Ker je bilo treba ustavni pritožbi ugoditi že zaradi kršitve 22. člena Ustave, senat Ustavnega sodišča ni presojal drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Jadranka Sovdat ter člana dr. Ernest Petrič in Jasna Pogačar. Odločbo je sprejel soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica senata

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-373/05 z dne 15. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 29/07, in OdlUS XVI, 46).

[2]Primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča št. Up-741/06 z dne 18. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 57/09).