Jedro

sklenjena prisilna poravnava v zadevi upnika nima pravnega učinka do izterjevane terjatve proti dolžniku kot soporoku

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi: "Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. z dne se zavrne."

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na ugovor dolžnika sklep o izvršbi opr. št. z dne 27.2.2003 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, torej v 2. točki izreka, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem .

Zoper prvostopni sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s smiselnim pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve dolžnikovega ugovora. Izpostavlja, da dolžnikov ugovor ni obrazložen in ni utemeljen. Samo dejstvo, da je upnik prijavil svojo terjatev zoper stečajnega dolžnika, v ničemer ne vpliva na dolžnikovo poroštveno obveznost iz kupoprodajne pogodbe št. , ki jo je upnik sklenil s takratnim Družbenim podjetjem, k tej pogodbi pa je kot solidarni porok in plačnik pristopil dolžnik. Dolžnik je torej neomejeno zavezan kot solidarni porok. Ker samo priznanje terjatev v stečajnem postopku še ne pomeni tudi njenega plačila, se dolžnik ne more razbremeniti svoje solidarne poroštvene zaveze zgolj z navedbo, da bo upnik svoj dolg dobil poplačan v stečajnem postopku zoper prvotnega dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov zaključuje, da je sodišče prve stopnje z ugoditvijo ugovoru zoper sklep o izvršbi ter posledično razveljavitvijo sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu in odločitvijo o nadaljevanju zadeve v pravdnem postopku, zmotno uporabilo materialno pravo. Ni pa zagrešilo v pritožbi uveljavljane niti po uradni dolžnosti upoštevne (člen 350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ) kršitve procesnih pravil.

Svoj ugovor zoper sklep o izvršbi je namreč dolžnik utemeljeval z navedbo, da je upnik svojo terjatev, ki jo uveljavlja zoper njega, že prijavil v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika. Ker je bila prijavljena terjatev v stečajnem postopku priznana do višine

473.455,90 SIT s pp, mora upnik po dolžnikovih ugovornih navedbah svojo terjatev izterjati od stečajnega dolžnika. Šele če je od stečajnega dolžnika ne bo uspel izterjati, bo po prepričanju dolžnika k njenemu plačilu zavezan dolžnik kot porok.

Pravkar opisano ugovorno stališče pa je po prepričanju sodišča druge stopnje materialnopravno napačno, na kar pravilno opozarja tudi pritožnik. Iz kupoprodajne pogodbe št. , sklenjene med kot prodajalcem (v predmetnem izvršilnem postopku pa upnikom) in (pravnim prednikom stečajnega dolžnika) kot kupcem z dne

18.7.1996, katere predmet je avtomobil znamke, izhaja, da k pogodbi kot porok in plačnik pristopa dolžnik obravnavanega izvršilnega postopka. Upnik je v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prepisa odprtih postavk iz knjigovodske evidence na dan

10.12.2001 (A2) za terjatev po pogodbi št., predlagal izvršbo zoper dolžnika, po kupoprodajni pogodbi solidarnega poroka in plačnika, njegovemu predlogu pa je bilo z izdajo sklepa o izvršbi opr. št. dne ugodeno. V skladu s tretjim odstavkom 1004. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost, in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Zato dolžnikov ugovor, da mora upnik najprej poskusiti izterjati svojo terjatev od stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ni utemeljen. Take pravne dobrote vrstnega reda ne bi mogel uveljavljati niti subsidiarni porok, katerega poroštvena zaveza je sicer milejša, saj lahko v skladu z drugim odstavkom 1004. člena ZOR, upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, tudi če je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.

Niti stečajni postopek zoper glavnega dolžnika po pogodbi št. z dne niti prijava upnikove terjatve v tem stečajnem postopku oziroma priznanje terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika do določene višine (kot izhaja iz priloge spisa B2) po zgoraj obrazloženem ne predstavlja nobene ovire za dokončanje predmetnega izvršilnega postopka zoper solidarnega poroka pogodbene zaveze. V skladu s tretjim odstavkom

1004. člena ZOR lahko namreč upnik v primeru solidarnega poroštva zahteva izpolnitev obveznosti tudi od glavnega dolžnika in poroka hkrati. Zato na pravilnost izdanega sklepa o izvršbi tudi nima nobenega vpliva dejstvo, da je bila v stečajnem postopku upniku priznana terjatev v nižjem znesku oziroma da je upnik svojo terjatev do stečajnega dolžnika priglasil le do določene višine. V obravnavanem primeru sta lahko tako v teku dva postopka, ki oba merita na poplačilo upnikove terjatve: izvršilni postopek zoper solidarnega poroka ter stečajni postopek zoper glavnega dolžnika. Ker pa upnik ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev, bo lahko v primeru hitrejšega delnega poplačila upnikove terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka v skladu s 56. členom ZIZ uveljavljal delno prenehanje terjatve zaradi poplačila (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Iz zgoraj obrazloženih materialnopravnih razlogov bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi procesnih določb ugovor dolžnika šteti kot neobrazložen in neutemljen, saj v njem niso bili navedeni razlogi, ki bi lahko preprečevali izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ zavrniti. Ker pa je prvostopno sodišče nasprotno dolžnikovemu ugovoru ugodilo, je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega drugostopnega sklepa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.