Jedro

Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka oziroma pogojuje začasno zaupanje otroka enemu ali drugemu staršu samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 5. 9. 2014 na predlog tožnika izdalo začasno odredbo, s katero je mladoletnega sina pravdnih strank A. (roj. ...) začasno zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (tožniku) ter določilo stike A. z mamo (toženko), in sicer ob sobotah v času obiskov v zaporu. Za primer neizvrševanja te odredbe je izreklo denarno kazen.

2. Z izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče ugodilo toženkinemu ugovoru ter izdano začasno odredbo razveljavilo.

3. Proti temu sklepu se pritožuje tožnik, nominalno uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge in predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Bistvo njegovih pritožbenih očitkov je, da sodišče ne bi smelo upoštevati izražene želje mladoletnega otroka, da ne želi živeti z očetom, pač pa bi bilo treba ugotoviti njegovo objektivno korist, ki je ta, da ima varstvo, vzgojo in nadzor. Tega mu mati, ki je v zaporu, in bo tam še leto in pol, ne more nuditi, ne more odločati o dnevnih zadevah otroka, očetu pa bi bila z izpodbijano odločitvijo sodišča ta možnost odvzeta. Pritožnik še opozarja, da je A. star 14 let, da uživa alkohol in kadi oz. da je s tem prenehal ter da živi z babico in dedkom ter polnoletno sestro, ki pa da ne more skrbeti za brata. Dalje opozarja, da je mati za otroka škodljiv vzor in opisuje njena nezakonita ravnanja. Zanika toženkine navedbe, da bi bil do nje ali otrok kakorkoli nasilen. Tožnik pravi, da želi izpolnjevati svoje dolžnosti do otroka.

4. Toženka je na pritožbo odgovorila, se zavzela za njeno zavrnitev ter opredelila stroške v zvezi s podanim odgovorom.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka oziroma pogojuje začasno zaupanje otroka enemu ali drugemu staršu samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov. Sicer bi začasna odredba zaradi svojega dejanskega učinka prehitro predstavljala nevarnost za prejudic, dosežen s trditvami, ki so izkazane zgolj s stopnjo verjetnosti, preden se zanesljivo (to je: s stopnjo prepričanja) ne ugotovijo vse relevantne okoliščine.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takšno začasno odredbo po 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v zvezi s 411. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP) sprva takoj izdalo, saj je tožnik s svojimi navedbami izkazoval takšno nujnost. V ugovornem postopku pa je sodišče prve stopnje spoznalo, da te nujnosti ni. To sicer nikakor ne pomeni, kar očita pritožnik, da sedaj nima možnosti izvrševati svojih očetovskih dolžnosti in da nima možnosti vplivati na A. vzgojo.

8. Res je, da je toženka trenutno na prestajanju zaporne kazni in stvar končne odločitve o spremembi odločitve o vzgoji in varstvu A. bo, ali je - upoštevaje tudi vse ostale okoliščine - to tako bistveni moment, da je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Pritožbeno sodišče pa deli oceno sodišča prve stopnje, da pogojev za izdano začasno odredbo ni; A., ki bo oktobra letos dopolnil 15 let, trenutno živi pri materinih starših skupaj s polnoletno sestro in ne želi imeti stikov z očetom oz. ne želi živeti z njim. Oče je imel v dveh letih po lastni izpovedbi le kašnih deset telefonskih stikov s sinom, kar pomeni, da se sodna poravnava med staršema, po kateri je bil A. zaupan v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa so bili dogovorjeni stiki enkrat na teden, vsak drugi vikend in polovico počitnic, glede stikov sploh ne izvršuje. Iz mnenja CSD ne izhaja, da bi bil trenutno A. razvoj kakorkoli ogrožen in tudi že izdelano izvedensko mnenje stalne sodne izvedenke klinično psihološke stroke J. B. ne potrjuje niti verjetnosti, da je sprememba vzgoje in varstva mladoletnega A., kakršno predlaga tožnik, zanj koristna, kaj šele nujna. Mladoletnemu A. torej brez izdane začasne odredbe ne grozi težko popravljiva škoda, zato za odredbo ni pogojev.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 151. čl. ZPP; stroški, nastali v zvezi z začasno odredbo, delijo usodo vseh drugih stroškov postopka.