Jedro

V sporu majhne vrednosti sme sodišče odločiti brez naroka, če ni sporno dejansko stanje ali če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in nobena stranka ni predlagala izvedbe naroka.

Če ima toženec terjatve do tožnika, bi jih mogel s pobotnim ugovorom uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku tega ne more več storiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12760/2016 z dne 15. 2. 2016 ostane v prvem odstavku izreka v veljavi za znesek 3,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2016 dalje in v tretjem odstavku izreka, (2) da se navedeni sklep o izvršbi v prvem odstavku izreka razveljavi za znesek 84,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2016 do 19. 9. 2016 in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne. Tožencu je naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka.

2. Toženec v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe, ker temelji na napačnih podatkih in zneskih. Zahteval je izvedbo naroka. Naročniški paket je znašal približno 15,00 EUR mesečno, po aneksu pa je bil znesek znižan na polovico. Po večkratnem reklamiranju zaradi slabega signala, moči interneta in obvestilu o spremembi pogojev je upravičeno prekinil pogodbo, kar je T. priznal. Po zavrnitvi računa, ki je bil štirikrat višji od dogovorjenega, se je dokončno odločil za prekinitev, kar je tožnik tudi sam priznal v dopisu z dne 29. 10. 2015. Tožnik ni predložil izpiska o zahtevanih zneskih. Zahteva vrnitev predplačila z obrestmi in recipročno upoštevanje stroškov.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, (1) da je toženec s tožnikom 9. 3. 2015 sklenil pogodbo, s katero se je zavezal, da bo v naročniškem razmerju ostal 24 mesecev in v tem obdobju redno plačeval naročnino in druge obveznosti iz naročniškega razmerja, (2) da je toženec 1. 10. 2015 odpovedal naročniško razmerje, (3) da se vtoževane terjatve nanašajo na plačilo pogodbenih obveznosti, zapadlih do prenehanja pogodbe, (4) da toženec ni ugovarjal obstoju in višini terjatev, (5) da je toženec s plačilom 5. 9. 2016 poravnal dotlej natekle zamudne obresti in glavnico do višine 82,04 EUR in (6) da je dolžan še 3,95 EUR.

7. Toženčev smiselno uveljavljen očitek bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe naroka ni utemeljen. V sporu majhne vrednosti sme sodišče odločiti brez naroka, če ni sporno dejansko stanje ali če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in nobena stranka ni predlagala izvedbe naroka (454. člen ZPP).

8. Toženec je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedel, da tožnik ni navedel podlage terjatev, da je posloval le s T. in da je vse obveznosti poravnal, predlagal "soočenje na sodišču, če vztrajajo na trditvah". Potem, ko mu je bila v pravdi vročena dopolnitev tožbe, je bil pozvan, naj se izreče, ali zahteva narok, takega predloga ni podal, je pa pisno odgovoril tako na dopolnitev tožbe kot na kasnejšo tožnikovo vlogo. Obravnavanje zadeve v pravdi, ki ga je predlagal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je torej tožencu bilo zagotovljeno. Ker izvedbe naroka ni predlagal, bistvena kršitev določb postopka ni podana.

9. Navedbe, ki jih je podal o razlogih za odpoved pogodbe, je prvič podal v pritožbi. Ker ni navedel razlogov, zaradi katerih jih ni mogel podati v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih ni dovoljeno upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 442. členom ZPP).

10. Če ima toženec terjatve do tožnika, bi jih mogel s pobotnim ugovorom uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku tega ne more več storiti (tretji odstavek 337. člena v zvezi s 442. členom ZPP).

11. O utemeljenosti drugih pritožbenih pomislekov zoper pravilnost ugotovljenih dejstev se pritožbeno sodišče ne more izreči, ker sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

12. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).