Jedro

Ni odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata zaradi razrešitve).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ugotovitev trajanja delovnega razmerja na delovnem mestu glavni tajnik tudi po 7. 11. 2018, priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 7. 11. 2018 do 24. 10. 2021 ter povračilo stroškov postopka (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka pritožuje tožnica. Sodišču prve stopnje očita, da je bistveno kršilo določbe postopka, ker je s sklepom 21. 2. 2019 prekinjeni postopek nadaljevalo kljub temu, da o prehodnem vprašanju (o zakonitosti razrešitve tožnice s funkcije glavne tajnice) ni pravnomočno odločeno. Meni, da sodišče prve stopnje glede na določbi 21. člena ZDSS-1 in 206. člena ZPP ni imelo pravne podlage za nadaljevanje postopka. Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in absolutno bistveno kršitev določb postopka očita stališču v izpodbijani sodbi, da v času odpovedi ni izpolnjevala pogojev, potrebnih za zasedbo delovnega mesta glavni tajnik univerze. Trdi, da jih je izpolnjevala vse do 7. 11. 2018, ko je začela učinkovati razrešitev, tako je razlog njene nesposobnosti zaradi razrešitve nastopil šele 8. 11. 2018, in ne že 5. 11. 2018, ko ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Po njenem mnenju tedaj odpovedni razlog še ni obstajal, obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem pa je sama s seboj v nasprotju ter nejasna, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti. Kot zmotnega graja zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v času odpovedi že objektivno nesposobna za opravljanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, pri čemer iz sodbe niti ne izhaja, na podlagi katerih odločilnih dejstev je bil zaključek sprejet. Zatrjuje bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve zavzelo jasno stališče, da je na dan, ko je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi, odpovedni razlog že obstajal. Ustrezno se je sklicevalo na odločbo toženke z dne 30. 10. 2018 (listina B 2), po kateri je bila tožnica s 7. 11. 2018 razrešena s funkcije glavne tajnice univerze, tako da je prenehanje delovnega razmerja tožnice sovpadalo s prenehanjem mandata.

7. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica bi namreč v pritožbi morala določno navesti, glede katerih odločilnih dejstev naj bi bilo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Ker tega ni storila in to kršitev uveljavlja le pavšalno, pritožbeni preizkus uveljavljane protispisnosti ni mogoč.

8. Tožnica zatrjuje bistveno kršitev določb postopka glede nadaljevanja postopka. Očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je imelo podlago za nadaljevanje prekinjenega postopka v drugem odstavku 208. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 206. člena ZPP oziroma 21. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS-1). Prekinjeni postopek je nadaljevalo, ker je spoznalo, da ni več razlogov, da bi se čakalo na konec postopka ugotavljanja nezakonitosti razrešitve tožnice. Utemeljeno se je oprlo na stališče ustaljene sodne prakse, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prenehanja mandata poslovodnemu delavcu zakonitost razrešitve ni predhodno vprašanje. Glede na to pravilno ni čakalo na pravnomočno odločitev v zadevi, v kateri se obravnava zakonitost razrešitve tožnice s funkcije glavne tajnice tožene stranke.

9. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1) na podlagi ugotovitve, da je bila razrešena s funkcije glavnega tajnika univerze. Odločitev je pravilna, v obrazložitvi navedeni argumenti pa ustrezni in prepričljivi, zato se pritožbeno sodišče nanje v celoti sklicuje.

10. Tožnica v pritožbi vztraja, da je na dan, ko ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi (5. 11. 2018), (še) izpolnjevala pogoje, potrebne za zasedbo delovnega mesta glavni tajnik univerze, saj ji je mandat za to funkcijo prenehal šele 7. 11. 2018. Do te njene trditve se je izrecno opredelilo že sodišče prve stopnje. Pravilno je presodilo, da je odpoved zakonita, ker je na dan odpovedi že obstajal odpovedni razlog, saj je bila tožnica že pred tem (30. 10. 2018) razrešena s funkcije ter sta razrešitev in odpoved pričeli učinkovati na isti dan (7. 11. 2018). Ni namreč odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata glavnega tajnika univerze zaradi razrešitve).

11. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).