Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpovedbe o tem, kako je bilo treba rezati ograjo pri sosedih in ravnanje po sprejemu potrjuje, da je sodišče pravilno presojalo prvi pogoj iz 39. člena ZDZdr, da oseba povzroča hudo premoženjsko škodo in lahko ogroža svoje ali tuje življenje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici za toliko časa, da bodo našli pravo kombinacijo zdravil in da terapija prične učinkovati.
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. O stroških pritožbenega postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.
1. Sodišče prve stopnje je najprej uvedlo postopek sprejema osebe v psihiatrični bolnišnici brez njegove privolitve v nujnih primerih, določilo izvedenca in zagovornika. Nato je po opravljenem naroku sklenilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na oddelku do 30. 1. 2023. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po odvetniku zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Njegovo zdravstveno stanje ni takšno, kot sklepa sodišče in se pri tem sklicuje na mnenje izvedenca. Diagnoza ni potrjena, izkazane so kvečjemu psihotične motnje, ki pa niso takšne, da bi bila motena presoja njegove realnosti, zato nerazumno vedenje in ni res, da nima uvida v svoje bolezensko stanje. Očitek, da je povzročal hujšo materialno škodo ni izkazan in ni utemeljen in ne drži, da bi z nepredvidljivim vedenjem ogrožal svoje lastno življenje in zdravje drugih. Zaradi jemanja terapije so možne druge oblike zdravljenja, ni pa nujno zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Zato ni zadoščeno pogojem iz 39. člena ZDZdr. Predlaga razveljavitev in ponovno pregledanje s strani izvedenca.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu korektno navedlo pogoje, ki so po prvem odstavku 37. člena ZDZdr potrebni, da se lahko osebo zadržuje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve. Pritožba graja vse tri razloge in meni, da niso zadosti ugotovljeni.
5. Glede očitka, da sodišče ni zadosti ugotovilo zdravstvenega stanja zadržane osebe, je sodišče oprlo svojo odločitev na izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra A. A., zaslišalo je nasprotnega udeleženca in lečečo zdravnico. Pregledalo je tudi medicinsko dokumentacijo.
6. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na ugotovitve izvedenca, ki jih je sodišče povzelo pod točko 5. Izvedenec je ugotovil obstoj duševne motnje, gre za psihotični proces, najverjetneje shizofrenijo. Njegova presoja realnosti je hudo motena in ni sposoben obvladovati svojih ravnanj. Opustil je jemanje terapije, v bolnico ga je napotila njegova zdravnica. Iz sprejemnega lista (list. št. 2) izhaja, da je napotitvena zdravnica opisala, kar sta povedala starša; nato je zapisala, da ima nanašalno preganjalno blodnjavost. Sam pa je izpovedal, da je on le žrtev, da ni nič naredil. Zdravnica dr. B. B. pa je zapisala, da je razgrajal, razbil ograjo in da je prepričan, da ga hočejo sosedje ubiti. Na zdravstveno službo je klicala mati, na kraju samem je bila tudi policija (priloga A1). Sodišče je vso zdravstveno dokumentacijo vpogledalo na naroku (list. št. 6).
7. Sodišče je tudi zaslišalo lečečo zdravnico, ki je izpovedala, kako je bilo po sprejemu na oddelek. Najprej je lepo sodeloval, vzel del terapije, potem je brez zunanjega dražljaja začel tolči po steklu, močno udarjati, začel vpiti in ni želel psihofarmakološke terapije, začel grozit in so ga morali fizično ovirati.
8. Sodišče je zaslišalo tudi nasprotnega udeleženca in zaslišanje povzelo pod točko 6. Sodišče je tudi pravilno ocenilo njegovo izpovedbo. Tako je med drugim ugotovilo, da se ukvarja s stvarmi, ki jih zazna kot mobing, da je žrtev, da je v sporu s sosedi, da je razbil ograjo in da ga sosedje hočejo ubiti. Izpovedal je tudi, da ga skrbi za mamo in življenje in da prijavlja policiji mafijo. Zanikal je tudi, da bi razbijal na oddelku. Vse to kaže, da je pravilno sklepanje sodišča, da je izpolnjen razlog iz 39. člena ZDZdr in sicer, da povzroča hujšo premoženjsko škodo, da je to posledica ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zato je nadaljnje zdravljenje nujno. Izvedenec je tudi pojasnil, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici za toliko časa, da bodo našli pravo kombinacijo zdravil in da ta terapija prične učinkovati. Ta nujno potreben čas je ocenil do 30. 1. 2023. 9. V pritožbi je predlagan ponovni pregled osebe s strani izvedenca. Vendar pritožba ne omaje izvedeniškega mnenja oziroma ne pojasni, kaj je v izvedeniškem mnenju narobe, saj je dokazovanje z izvedencem potekalo v skladu z 252. členom ZPP. V mnenju ni bilo nasprotij in ni se porodil dvom o pravilnosti podanega mnenja, da bi bilo treba ta dvom odpraviti z novim pregledom in izvedencem (254. člen ZPP). Iz mnenja lečeče zdravnice, izvedenca in nenazadnje tudi zdravnice, ki ga je napotila v bolnišnico, ne izhaja, da ne bi šlo za duševno motnjo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Tako ne drži očitek iz pritožbe, da ne gre za takšno psihotično motnjo, ki bi pomenila moteno presojo njegove realnosti, nerazumno vedenje in očitek, da nima uvida v svoje bolezensko stanje. Izpovedbe o tem, kako je bilo treba rezati ograjo pri sosedih in njegovo ravnanje po sprejemu pa vse potrjuje, da je sodišče pravilno presojalo prvi pogoj iz 39. člena ZDZdr, da oseba povzroča hudo premoženjsko škodo in lahko ogroža svoje ali tuje življenje (izpovedba nasprotnega udeleženca o odnosu s sosedi in starši).
10. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in to primerjalo z zakonskim dejanskim stanjem iz določbe 39. člena ZDZdr. Manj omejujoče oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj nasprotni udeleženec zanika bolezen in je prišel v tako stisko zato, ker ni jemal terapije. V enomesečnem zdravljenju pa bo po ugotovitvah izvedenca možno urediti medikamentozno terapijo.
11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja drugih pritožbenih razlogov, ni pa zaznati nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). O stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.